Piše: Matej Krajnc

Omnivore, 2018

I’m In Love, poje Dennis Quaid s svojo zasedbo The Sharks na novi plošči, debitantskem albumu, ki pa ni presenečenje, saj je Quaid pel in muziciral že v filmih in tudi skladal za filme. Bend ima že 15 let, a poprej niso snemali, zgolj igrali, v studiu pa so zdaj končno nakuhali zanimivo mešanico Quaidovih avtorskih pesmi in predelav, kjer slišimo med drugim pesem Slow Down Larryja Williamsa, ki so jo leta 1964 razvpili Beatli, Glorio (Them), pa L. A. Woman in Riders On The Storm, dve uspešnici Doorsov, kar ni naključje; zvok albuma čara vzdušje rocka šestdesetih, a ostaja svež in sodoben, zlasti zaradi izjemno suverene izvedbe. Quaid in njegovi se imajo dobro, znajo peti in igrati in to se sliši, prav zato pa priredba Doorsov ni zgolj “še ena” priredba Doorsov”. Quaid obljublja: “I’ll fill your days with roses and wine …” in nič hudega ni, če ga primemo za besedo. Njegovo besedilopisje je značilno rockersko, Quaid je bad-ass, a kljub temu se ne “gre”, tak pač je.

Morda bi kdo pričakoval, da bo Quaid zvočno in tudi sicer bolj posegel v petdeseta, že zato, ker je svojčas prepričljivo igral Killerja, Jerryja Leeja Lewisa, ki ga je po lastnih besedah marsičesa naučil, a Dennis in njegovi Morski psi niso iz tega testa. Quaid je po attitudu bolj “British Invasion” kot Elvis, čeprav ni ne eno ne drugo – ima svoj glasbeni izraz, ob izidu albuma pa je duhovito povedal: “Kmalu gremo spet v studio. Hočemo biti kot Beatli, ki so vsakega pol leta izdali ploščo!”

Treba je razmišljati zunaj ustaljenih okvirov, trdi Quaid v naslovni pesmi. Prav ima. Četudi so okvirji slišati domače. A pomembno je, s čim jih zapolniš. Tu imajo Morski psi še veliko prednosti. Čakamo torej drugo ploščo. Life is too short, so let’s rock’n’roll!