Lidija Brezavšček – pod temelji

vstajajo izpod naših temeljev

ponoči

ko se zdi da spimo

prekrijejo nas s svojo težko sapo in

prekopljejo naše ostanke vesti

 

zaspimo nazaj

prepodimo čas iz njihovih mrtvih oči

zjutraj

si pogrejemo včerajšnje ostanke kave

pljunemo na kamen temelj grob

in

pozabimo na mraz

ki prihaja iz  labirintnih katakombic

 

ko se nam rodi otrok

nadaljujemo privid življenja

iz vlažnih plesnivih krst pa piha mrzlo

ledeni kristali grizejo

odbitke naše takoimenovane poezije

 

pošljemo zbegane otroke v svet

z objemom

morda brez njega

ali pa  odidejo sami

v privide svetov

 

spet prekopljemo grobove

 

vrt

ja vrtiček postaja tole

čudne barve a vendar

njivica

solatka drama peteršiljček elegija

črtica

saga

 

sonce in potreben dež

vsakodnevnost

preživetveni recepti

branjevci

branilci

smo

 

neodpeljane lepljive duše pa …

te so še vedno nastlane pod našimi temelji

 

potvorjen zmnožek mrtvih oči

in živih pogledov

ki  pronicajo skozi  preprane zavese

kljub dozdevni neprodušnosti naših duš

 

dihaj otrok

prekoplji temelje

Advertisements

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.