Extaza: Alkimija

Piše: Matej Krajnc

samozaložba, 2018

IMG_2712.jpg

Moram reči, da me je tale plošča spravila v dobro voljo. Entuziazem, ki ga slišimo že v uvodni pesmi Do roba neba, je udejanjen v tipično rockerskem zvočnem spektu intenzivnih kitar, ki so v ospredju tudi v baladah, a to ni nič čudnega, saj gre za klasičen power-rock trio: kitara/vokal (Dani Polajnar), bas/spr. vokali (Martin Valič) in bobni (Aleš Korošec). Dani Polajnar je tudi avtor vseh pesmi, aranžmaji pa so skupno delo. Nekaj je bilo tudi gostov: bobnar Žiga Kožar, kitarist Andrej Zevnik in pevka Kaja Polajnar.

V bendu pravijo, da gre na albumu zlasti za preseganje meja v ljubezni do sebe in drugih, kar udejanjajo v sporočilih pesmi, kot so Naša pista je lajf, Moja si ti, V tvojih očeh, Zen moment … Osrednja tema je torej intima, ki pa ima svoj širši kontekst v družbi in svetu okrog sebe; to ne bi sicer bilo nič posebnega, če se ne bi Extazovci teh tem lotevali resno, a hkrati simpatično nepretenciozno (odtod moj prvi stavek zgoraj), kar prinaša njihovi izpeljavi teh tem posebno svežino. Njihova pista je lajf, lajf je ljubezen, a protagonist se zaveda, da to ni nujno samoumevno (“V ritmu sanj bliža se novi dan, / bliža se tista priložnost, da sanje živita, / vprašanje pa je, kaj v resnici dobita …” – V ritmu sanj). Bistvo plošče pa je pravzaprav zaobjeto v naslovu, ki se zrcali v pesmi Alkimist: “Prav vsak bi lahko spremenil kamen v zlato, / brez svojih zablod našel pravo bi pot, / pogledam se v oči, v njih se legenda iskri, / pozabil bom na zavist in postal alkimist …”. Pesmi so spevne, melodične, refreni ostanejo v mislih še dolgo zatem, ko se plošča izteče. Produkcija je sodobna, fantje niso razmišljali o kakšnih posebnih “retro” posegih, ampak so želeli ohraniti klasično (pop)rockovsko čutenje in ga prestaviti v leto 2018. Tu je tudi pesem v angleščini Minutes Away, s katero so Extazovci posegli tudi v “globalen” jezikovni prostor in sodi med najbolj spevne na plošči.

Zaključek plošče v pesmi Zen moment se zgodi “v prostoru, ki je za očmi, / prihodnost se nasmiha mi …”. Učinkovit zaključek, in če na albumu še vedno iščete temne, nihilistične momente, ste zgrešili bistvo. Prepričljiv pop-rock daje upanje, da se bo v prihodnje na naši sceni začela bolj opazno zapolnjevati tudi natanko ta vrzel, če bo promocija učinkovita in bodo bend podprle tudi radijske postaje. Vsi trije glasbeniki so že veterani, ki vedo, kaj delajo, uspešna predstavitev v Orto baru pa kaže, da bodo pesmi na “živih” prizoriščih našle pot do poslušalcev.

Advertisements

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.