Piše: Andrej Lutman

Bleščice ene roke

Pesmi petih: Vlasta Črčinovič Krofič, Jana Hartman Krajnc, Milena Nemec – Mimi, Ana-Marija Pušnik, Danica Zlatar

Kulturni center Maribor, Sprejeto 016, 2018

Ob naslovu skupne pesniške zbirke se poraja najverjetnejša pomisel na naslov tudi pesniške zbirke Pesmi štirih iz leta tisoč devetsto triinpetdesetega leta, ki so jo objavili štirje slovenski pesniki. No, verjetno pesmi petih pesnic ne bodo tako usodno vplivale na slovensko pesništvo, a ob njih in z njimi se je tovrstna ustvarjalnost pomembno oplemenitila.

Vlasta Črčinovič Kroflič, ki je zbirko tudi uredila, se predstavlja prva. Njene pesmi odlikuje različnost tematike, ki jo izraža tako v prostem kot tudi tradicionalnem verzu. Predaja se različnim vrtincem in tokovom, ki oblikujejo sodobno življenje. Takšno vzdušje povzema tudi pesem z naslovom Trenutek, ki se začne z vrsticami: »Na vrtu samevajo mize. / Sončni žarek se ujame v kozarec. / Motor zahrumi, vrabci se razbežijo. / Potopim se v modrino oči.«

Naslednja pesnica, Jana Hartman Krajnc, ima izmed vseh petih najobširnejšo in najraznovrstnejšo bibliografijo. Njene pesmi so eksistencialistično obarvane, podložene z melanholijo in se spogledujejo z zgodovino ter že preživetim. Pesnica se zateka v naravo in njene ponavljajoče se pojave. Svoj odnos do vsega je obelodanjen v pesmi z naslovom Kadar sem srečna, kjer zapiše: »Kadar sem srečna, / okušam prijetno sladkost, / gledam najlepše podobe / s svojimi duševnimi očmi / in srce mi bije v ritmu valčka.«

Milena Nemec – Mimi se posveča predvsem slikarstvu in je za zbirko prispevala tudi slika za naslovnico: malce otožno spogledljivko. Posebnost njenih slik so spremljajoča besedila, iz katerih so nastale pesmi. V njih se sprašuje o trpljenju in tegobah, o sreči in ljubezni. V pesmi z naslovom Bela perut izpove: »Srce je polno lepih resnic, / ki jih je danes nekdo izrekel na glas.« Njene pesmi so drobna darila, ki jih razpusti med ljudi.

Tudi slogovno razgibana bibliografija Ane-Marije Pušnik ni zanemarljiva. V svojih pesmi, ki so v povsem prostem verzu, se tankočutno posveča odnosu med spoloma, različnim stopnjam ljubezenskega odnosa in poudarja slovo od domišljave preteklosti. V tem slogu skonča tudi pesem z naslovom Stavnica življenja: »Preden mi boste določili / ceno na stavnici življenja / bom tiho odšla / s ponosno dvignjeno glavo.« Je pesnica, ki ustvarja med trenutkom in trajanjem lebdeče pesmi.

Pesmi Danice Zlatar so zavezane besednim igram in pomenom, ki se v takšni igri porajajo, kar najjasneje izrazi v pesmi z naslovom Misel o črki m: »Mmmmmmmm… / Mir, misel, morje, minljivost, / mehkoba, milina majhnosti… / Kako je to omamno, / kako je dobro in prijetno. / O, preslastna slast, domišljija, / želja velikega čustva.« In prav igrivost omogoča ustvarjalno distanco od raznih nevšečnosti, da je življenje vsaj znosnejše in celo polno.

Zbirko dopolnjuje spremno besedilo Marije Švajncer, v katerem umesti besedne ustvarjalke v širši kontekst in podari zbirki zaokrožitev, raznovrstni pesemski, slogovni in vsebinski beri funkcionalna. Konča s spodbudnim napotilom h prebiranju: »Hipne misli o minevanju in neizbežnosti konca so kaj kmalu premagane z zazrtostjo v lepoto bivanja, pristno povezanost z drugimi ljudmi in svojevrstno hvalnico življenja.« Lahko se še doda: za vse prste oblizniti!

Andrej Lutman