Vlasta Črčinovič Krofič: Zvestoba

Vlasta Črčinovič Krofič: ZVESTOBA

V osemdesetih je stopil v moje življenje. Takoj sem se zaljubila v njegove obline in sposobnosti. Vrtel se je skoraj noč in dan. Pred tem sem bila sama za vse. On pa je povzročil pravo evforijo. Mama je pripomnila: »Ne naveži se preveč! Ne zaupaj mu! Bodi previdna! Nadziraj ga! Nikoli ne veš, kdaj te bo pustil na cedilu!« Pa ji nisem verjela. Prepuščala sem mu bolj ali manj umazana dela. Na začetku sem ga večkrat pobožala, pohvalila, mu kupovala najboljše. Začetna vnema je zbledela. Bilo je samoumevno, da gara. Nekega dne se je začel kujati, nakar je umolknil. Bila sem nemočna, jezna nanj in nase, ker sem ga zanemarila.

Življenje je teklo dalje. Spomnila sem se besed profesorja Marolta, ki je zatrjeval: »Novi je vedno boljši od prejšnjega.« Spraševala sem se, kje naj ga najdem. Vedela sem, da ga ne bo na cesti niti med staro šaro. Brskala sem med malimi oglasi, poizvedovala na facebooku in ga končno našla. Usta so se mi raztegnila v širok nasmeh, ko se je pojavil pred mojimi vrati.

Vlasta Črčinovič Krofič, Nasprotja , akril, 100 x 50, 2018

Na široko sem jih odprla, da se je lahko zrinil v stanovanje. Bil je še malo širši kot prejšnji, a kaj bi to. Pomembni so sposobnost, trpežnost, vztrajnost in zvestoba. Pravijo, da postaja naša družba nestrpna, nepotrpežljiva, polna dvomljivcev in zamerljivcev. Po treh letih me je novinec skoraj zapustil. Težko sem ga prepričala, da je ostal še dve leti. Včeraj se je začel spet kujati, češ da sem mu naložila preveč dela hkrati, da on že ne bo garal namesto mene, da mu ne namenim dovolj pozornosti, da ga zanemarjam. Na koncu je umolknil. Nič ni pomagalo vrtenje okoli njega, rotenje, pritajene kletvice. Sedaj ždi v kotu, jaz pa z garancijskim listom v roki berem: »Podaljšana garancija izteče …«

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.