Iz Kurentove svatbe. Recimo, da je tudi danes “snega do kolen” kot tistega “čarobnega zimskega” dne pred tremi leti, ko je pesem v uglasbitvi Gregorja Strmeckega odlično izvedla Aphra Tesla. (fotografija Črtomir Groznik)

 

KURENT

 

V pljučih spi zamrznjen čas,

sneg razpira sivo cesto.

Zadnje polje, zadnja vas,

iz meglice vstaja mesto.

 

Asfalt je poln ledenih luž

na belih ulicah tišine.

Jato zasneženih duš

splaši demon iz davnine.

 

Pod poskoki poka led,

kravji zvonec trga zrak.

Temni magični balet,

malo bog in malo vrag.

 

V nebo štrleči rogovili,

perje in brkati trobec.

Z ježevko nad sabo krili,

za pasom bel dekliški robec.

 

Kdo se v težki ovčji koži

sklanja k tebi  star in mlad,

da v tvoji mrzli roži

vroče zadrhti pomlad?