TROJKA S PEGO (7.del)

Piše: Melanija M. K. Lamerov

Zvečer sem se utrujen ulegel v posteljo. Vesel sem bil vikenda. Moral sem si urediti glavo, malo pozabiti nanj. Premetaval sem se, nisem mogel zaspati. Slišal sem Ajdo, ko je prišla domov okoli enih zjutraj. Spomnil sem se na skorajšnji poljub. Razmišljal o njegovem okusu, dotiku. Sam sebe sem mučil z iluzijami o njem. Pohota v meni je vrela. Vzburil sem se. Z roko sem segel pod odejo, si slekel spodnjice. Počasi sem sam sebe izzival z nežnimi dotiki. Sanjal, da me boža on. Nežno sem stiskal glavico tiča, se gladil po njem. Telo mi je trepetalo od vznemirjenja in užitka. Domišljija je naredila svoje, padel sem v nerealen svet, poti nazaj ni bilo, nisem ga mogel izbrisati iz glave, prišlo mi je. Vedel sem, da je napaka, samozadovoljevanje z mislijo ob Dionu bo postalo moja odvisnost, enako kot takrat, ko sem bil najstnik. Kruta realnost me je dohitela kot vedno, solze so privrele iz mene, kot ihta iz nebogljenega otroka.

Sanjal sem, da mi je prišlo. Zbudil sem se, seveda sem bil vzburjen. Odkril sem odejo in pogledal svojega napetega tiča. Segel sem po njem, ga z nežnimi in dolgimi gibi zadovoljeval, igral njegovo igro. Takoj mi je prišlo. Umiril sem dihanje in obrisal izliv s svoje roke. Usedel sem se, poiskal spodnjice, jih oblekel, vzel brisačo in se ravno napotil v kopalnico, ko je vstopila Ajda. »O jutro, oprosti, če motim. Samo zanimalo me je, kaj boš oblekel danes?« me je vprašala. »Danes … kaj pa je danes?« sem zmedeno odgovoril. »Hmm … družinski piknik, zate ga je mama organizirala, saj ti je povedala v torek ob večerji,« me je opomnila Ajda. »Aja, verjetno mi je zletelo iz glave,« sem rekel. »Ti bom pomagala pri izbiri,« se je navdušeno ponudila.

Piknik se je pričel ob štirih, poleg domačih je mama povabila še tete in sestrične ter družinske prijatelje. Tudi Ajdina sošolka in sošolec sta prišla.  Obletavali so me, nekaterih nisem videl že precej časa. Vsi so bili radovedni in polni vprašanj o faksu, specializaciji in privatnem življenju. Oče je preživljal čas s svojim prijateljem ob kaminu, kjer je pekel meso. Nikoli ni maral družabnih dogodkov in verjetno mu tudi ni najbolj odgovarjalo, da je bila ta dan vsa pozornost posvečena meni.

Z babi Selio sem sedel za mizo na našem ogromnem vrtu. Mama je res dobro organizirala vse. V ozadju se je vrtela poletna glasba in vreme je bilo čudovito. Hrana je bila prelepa za pojesti in celo najela je študentko, ki nam je stregla. Babi sem razlagal o nekem posegu, ko je mojo pozornost pritegnil Merlin, ki je vstopil na vrt, za njim pa je prihajal Dion. Ves božanski in lep. Oblečen v temne kavbojke, zelo nizko na bokih, kar videl sem rob mamljivih spodnjic. Oprijeta majica je razkrivala njegovo izklesano telo. Presenetil me je mali del tattooja na njegovi desni roki, ki je kukal izpod zavihanega rokava majice.  Vzel mi je sapo. Veselo je pozdravil. Njegov smeh je prijetno zaokrožil naokoli. Anuša je odzdravila in ga hladno objela, oče se je z njim rokoval in na hitro malo spregovoril. Mama se ga je zelo razveselila, ga poljubila na lica in ga objela. Tudi Ajda je stekla k njemu in mu predstavila Elfa. Nič mi ni bilo jasno. Vsi so ga poznali, jaz pa sem sedel kot kip in razmišljal, kako za vraga je to možno. S pogledom je poiskal babico, ji pomahal. Potem je obstal, ves presenečen, ko so se njegove oči zaustavile pri meni. »Dion, to je Skaj, moj sin, piknik je v njegovo čast,« mu je rekla mama, ga prijela pod roko in se z njim približala k meni. Nasmehnil se je. »Stažist je, na tvojem oddelku,« je dodal Merlin. Še vedno sem sedel, kot bi se prilepil na stol, noge sem imel mehke, roke popolnoma potne.

»D«

Presenečenje, ki ga res nisem pričakoval. Pizda, lahko bi mi potegnilo. Kako to, da nikoli nismo razpravljali o tem, mi je norelo po glavi. »Ne, nisva se še spoznala, ta teden sem bil večinoma popoldan« sem hitro odgovoril, se nagnil čez mizo in trojki ponudil roko »Dion, me veseli«. Zmedeno je vstal, videl sem trepet v njem, tudi njega je vse skupaj presenetilo. »Skaj«, se mi je predstavil in se mi rahlo nasmehnil. Selio sem potrepljal po ramenu in potem pozdravil še ostale. Videl sem, kako me njegove oči spremljajo. Andrea mi je ponudila pijačo in Anton me je že pozval na pokušino pleskavice. Vzdušje je bilo odlično, tako družinsko. Poznal sem družino, vedno so bili super. Ni mi bilo jasno, zakaj je bil Skaj tako prestrašen, tako nedostopen.

Stopil je na stran, gledal v telefon. Vedel sem, da želi le v miru zapreti oči in zadihati. Pristopil sem do njega. Nisva bila v centru pozornosti. »Si ok,« sem previdno vprašal. Pokimal je in vzdihnil. »Kako je to mogoče?« je obupano vprašal. »Ne vem, Merlin je moj prijatelj z faksa, tvoje poznam že dolgo. Velikokrat sem bil tu, a tebe nikoli ni bilo,« sem odgovoril. »Na poroki pa nisi bil?« je nadaljeval. »Ne, takrat sem bil v Miamiu« sem odgovoril »bil pa sem na fantovščini, tam pa tebe ni bilo« sem dodal. Pritrdil je in pogledal naokoli, če naju kdo opazuje. Bil je tako srčkan, ko so besede iz njegovih polnih ust prišle počasi, premišljeno in malo drugače, kot bi rahlo sikal, tako prekleto seksi. Sploh si nisem znal predstavljati, kako zgleda, ko se razjezi. Vedno je bil tako karakterno miren. »Skaj, super družino imaš, sprejeli bi te takega, kot si« sem mu vzpodbudno rekel. Vzdihnil je in me hitro pogledal. Teh besed ni pričakoval, želel je nekaj reči, pa je samo odkimal in stopil stran, ponudil Andrei pomoč pri serviranju krožnikov. Zavzdihnil sem in spil požirek vina, ostal na robu dogajanja.

»Super fant je,« je rekla Selia, ko je pristopila k meni. Pokimal sem »ja res je edinstven,« sem odgovoril brez razmišljanja. »Torej ga le poznaš,« je samozavestno dodala in se nagajivo nasmehnila. »Mogoče,« sem odgovoril in ji pomežiknil. »Prav je tako, rabi nekoga v življenju, rabi varnost, toplino in brezpogojno ljubezen. Težko mladost je imel, zelo je zaprt in nezaupljiv, njegov oče je njegova globoka nezaceljena rana,« se je razgovorila Selia. »A tako …« sem dodal in v trenutku dojel neke zadeve. Sestavljanka se je zložila. Vedel sem, zakaj je gledal naokoli, seveda, njegov oče Anton bi lahko bil kjerkoli v bližini kliničnega. Strah ga je bilo zaradi očeta, zaradi nesprejemanja, zaradi starih zamer in ran. »Če ga boš prizadel, te bom preganjala po svoji smrti, na to te že zdaj opozorim,« je resno in strogo poudarila Selia in me gledala naravnost v oči. »Nikoli, to ti obljubim,« sem iskreno odgovoril. Zavzdihnila je »veliko sreče ti želim, Anton ima velik vpliv nanj, težko ga bo premakniti,« je še dodala in pridružila sva se ostalim za mizo.

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.