JANA Z JAVNEGA STRANIŠČA

 

Na javnem stranišču mlečna svetloba.

Prostor iz kapljic in porcelana.

Vodenih oči, skoraj brezzoba,

pobira drobiž kilava Jana.

 

Miza in krožnik, namenjen denarju,

kovance vrtinči rezki žvenket.

Za vrati pa curek v pisoarju

dviga telo nad zlat vodomet.

 

S pip in kotličkov curlja noč in dan,

budnost odnašajo  mehki  valovi.

Trobentice, zvončki, žareči žafran,

z rosnih vijolic dišeči slapovi.

 

Zrak, ki si v školjki lica umije,

vložki, kondomi, razsute smeti,

golo dekle iz scefrane revije,

izločki, izcedki, pljunki in kri.

 

Nad tlemi je vonj po urinu in blatu,

izlužen z vonjem čistil in dišav.

Janina glava na pecljastem vratu

pa kinka v ritmu marčevskih trav.

 

Od 54 minute tudi na …