Piše: Tanja Jerebic
Na EKO-skladu so zelo odzivni, odgovorili so mi že naslednji dan. Ker je gospa v sporočilu izpostavila, da sem najbrž prijavljena na CSD LJ-Bežigrad, predvidevam, da je to eden redkih centrov za socialno delo, če ne edini, ki uporabnike obvešča o projektu zmanjševanja energetske revščine za občane (ZERO). Uporabniki CSD LJ-Bežigrad lahko dobijo zloženko s prijavnico na omenjenem centru, ostali, ki nismo tam prijavljeni, bomo naredili obvod mimo mrtvih krakov iste institucije in jo prenesli s te povezave. Prijavnico natisnemo, izpolnimo, odnesemo na CSD v potrditev ter jo pošljemo na EKO-sklad.
Kakšne ugodnosti prinaša paket ZERO rednim prejemnikom socialne pomoči? S prijavo se vključimo v individualno brezplačno energetsko svetovanje ENSVET. Po predhodnem dogovoru nas obišče svetovalec in preveri, kako bi v našem domu lahko izboljšali energetsko učinkovitost ter vrgli stran kakšen evro manj. Ker reveži navadno ne živimo v energetskih čudežih — zadnjič sem brala o bogatašu, ki si je zgradil pasivno hišo s toplotno črpalko in ostalimi priboljški, zaradi katerih znaša mesečni strošek ogrevanja nepremičnine zgolj 10 evrov — je po izboljšavah realno pričakovati mesečni prihranek v višini 10-ih evrov.
Ob obisku svetovalca prejmemo tudi brezplačni paket naprav za varčevanje z energijo in vodo (»varčne sijalke, podaljški za elektriko s stikalom za izklop, varčevalni nastavki za pipo in tuš, tesnila za okna …«). Reveži dobijo 100 % subvencijo EKO-sklada za zamenjavo kurilnih naprav, najvažnejše pa je, da so upravičeni do 100 % subvencije pri obnovi večstanovanjske stavbe, torej je obnova fasade zastonj … V preteklih letih smo v tisku prebirali tragične zgodbe, kako so ljudje zaradi stroškov obnov fasad zapadli v dolgove in posledično ostali brez stanovanja. To se ne bi dogajalo, če bi centri za socialno delo opravljali svoje delo korektno. Prav tako dobite delno ali polno subvencijo za zamenjavo stavbnega pohištva — višino morate preveriti pri EKO-skladu — če se odločite za nakup lesenih vrat in oken.
Mesečni prihranek v višini 10-ih evrov se zdi morda zanemarljiv, vendar ne smemo pozabiti, da že za eno varčno sijalko potrošimo skoraj enak znesek. Težava je, da se desetaki nabirajo …
Naj omenim, kako me je razkuril za desetaka višji račun upravnika pred kratkim. Leta 2013, ko sem se vselila v stanovanje, so znašali vsi stroški upravljanja, vode, itd. okrog 17 evrov. Leta 2015 so se zvišali na 20 evrov, leto kasneje so krožili okrog 24-tih evrov, od 2017 do decembra 2018 so se gibali okrog 30-ih evrov, v zadnjih štirih mesecih sem prejela že dve položnici za 40 evrov. Ker se je upravniku zdelo čudno, da se je poraba vode v bloku enormno povišala čez noč, je kontaktiral Mariborski vodovod. Tam so menda povedali, taka informacija me je dosegla, da se nam je snel merilnik vode in tako v tem času odčitavanje porabe vode z njihove strani ni bilo možno, zato so nam zaračunali pavšalni mesečni strošek, ki je pa kar za 2 x višji od naše povprečne mesečne porabe, ta se giblje okrog 75,34 m³ (povprečje za obdobje od decembra 2017 do decembra 2018 po vrstnem redu: 78,74 m³ + 69,84 m³ + 61,31 m³ + 65,15 m³ + 81,03 m³ + 83,31 m³ + 70,89 m³ + 83,04 m³ + 76,37 m³ + 78,14 m³ + 75,65 m³ + 80,59 m³), pavšal pa plačujemo za 149 m³. Ker sem skeptik po naravi, se zavedam, da se je neoliberalna požrešnost razširila vsepovsod, celo v javna podjetja in neprofitne organizacije, torej težko verjamem tako priročnemu izgovoru mariborskega vodovoda. Ali to pomeni, da se je merilnik snel dvakrat (januarja in marca)? Po praznikih bom preverila, kaj se dogaja in če nam nameravajo preplačane zneske vrniti. Če bi nam zaračunali pavšal za nekaj kubikov preveč, se ne bi vznemirjala, ampak da zaračunajo porabo vode dvakrat za dva bloka, mi ne gre v račun … Morda gre za poračun, ampak zakaj je razlika v istem obdobju tako očitna in čemu se številke po mesecih razlikujejo? Če vzamem povprečje zneskov položnic za prve tri mesece v letu 2018, ki znaša 196,31 m³ in ga primerjam z zneski istega tromesečja v letošnjem letu, kar znaša 382,08 m³, je letošnja količina skoraj še enkrat višja … Vsekakor bomo morali stanovalci mesečno odčitavati stanje števca in sporočati spremembe, če bomo hoteli čiste račune … Toliko o zanemarljivih desetakih, vsem je treba kar naprej gledati pod prste …
Naša država je po energetski učinkovitosti na repu evropskih držav. O energetski revščini govorimo, kadar gospodinjstvo nameni več kot 10 % svojih prihodkov za energente, torej za ogrevanje in električno energijo. V Sloveniji je takih gospodinjstev 30 %. Pri gospodinjstvih z najnižjimi prihodki se stanje poslabšuje, za energijo porabijo v povprečju 17 %, medtem ko srednje situirani za energente porabijo vedno manj svojih prihodkov. Najslabše stanje je pri samskih osebah; v mojem primeru znaša ogrevanje kar 28 % minimalnega dohodka v najhladnejših mesecih, in sicer z vključenim popustom na električno energijo, ki je tudi edini realni energent za ogrevanje stanovanja. Uporabljam varčne sijalke, ne vrata ne okni niso prepišni. Novo fasado načrtujemo že 6 let, vendar se vedno vrine vmes pomembnejša obnova; nedavno smo ugotovili, da se nam rahlo poseda blok na eno stran, kar pričajo razpoke na stopnicah in zunanjih delih stavbe, — tudi večina hiš v vasi je razpokanih — zato predvidevam, da nas večina stanovalcev, če sploh kdo, ne bo dočakala nove fasade …
Za zmanjševanje energetske revščine ukrepi EKO-sklada ne bodo dovolj, treba bi bilo povečati minimalni dohodek; ne dohaja realnih podražitev. V zadnjih šestih letih se je le-ta zvišal za dobrih 60 %, kar v resnici ni tako malo, ampak medtem so se nekateri stroški povečali za 100 in več odstotkov … Revščino torej umetno ustvarja kapitalska miselnost javnih in zasebnih podjetij oz. njihova požrešnost.
Revnim zaposlenim se ne godi mnogo bolje. Nedavno sem prebrala, da morajo prodajalke odkupiti oz. plačati za gnilo sadje, ki ga trgovina ne uspe prodati … Podobnih poslovnih praks v socializmu nismo poznali.