ŠLANDER (iz Celjskih balad)

moja kratka aleja
po njej hodijo mnogi
eni po duhu nemirni
drugi po duhu ubogi

eni se niti ne ozrejo
drugi pozdravijo nemo
spet tretji se stisnejo obme
eno pritisni pa gremo

časi so vedno drugačni
a moj čas spoštovanja vreden
molčim ker kot gmota iz kamna
ne morem do žive besede

in moja kratka aleja
pod belim kamnitim pogledom
se vedno nekako zboga
z vsakim svetovnim redom

a moja večna zaveza
bratje tovariši talci
je stati in ne spustiti
pogleda pred zanikovalci

Advertisements

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.