RAZGLEDNICE MARKA KNOPFLERJA: STOŽICE, 29. 6. 2019

 

Kako je Mark Knopfler preštopal Britanijo in Evropo – tudi to smo slišali nocoj v ljubljanskih Stožicah, ko nas je v sklopu turneje Down the Road Whereever spet obiskal, tretjič kot solist. Z nove plošče smo žal slišali zgolj dve pesmi (My Bacon Roll in Matchstick Man), sicer pa je eden najvidnejših sodobnih avtorskih samohodcev predstavil izbor svojega solističnega dela in nekaj izbranih poglavij iz zgodbe z imenom Dire Straits, ki se je uradno končala leta 1995 po turneji On Every Street.

Knopfler je za pričujočo turnejo izbral železen repertoar 16-17 pesmi, ki ga redko modificira, nekolikanj pa vendarle; pri nas je denimo izpustil pesmi She’s Gone iz filma Metroland (1999) in Piper to the End z albuma Get Lucky (2009), je pa igral Going Home, eno svojih najznamenitejših inštrumentalnih tem. Nekatere pesmi smo slišali že leta 2005 v Tivoliju in 2013 v Stožicah, a pri mojstrih ni nobena izvedba “ponovitev”, ampak vnovična predstavitev, nocoj s pestro desetčlansko zasedbo, ki njegovo glasbo odmika od “klasičnega” kitarskega zvoka, čeprav je bilo slišati kar nekaj zanimivih prebiranj les paula, strata, nationala in pense. A kitara niti ni več tisto, zaradi česar smo zares prišli poslušat Marka Knopflerja, vsaj jaz ne (ne morem pa govoriti v imenu starih rokerjev); njegov storytelling je, odkar je zaključil štadionsko kariero, pravzaprav najbolj zanimiva plat njegovega dela. Seveda je ta bil ena ključnih plati njegovega dela že od začetka – vse njegove največje uspešnice iz dobe Straitsov so “zgodbene”: Sultans of Swing, Romeo and Juliet, Telegraph Road, Money for Nothing … A ker je zaradi svojega značilnega sloga hitro obveljal za kitarskega heroja, so ljudje čakali, kdaj bo na vrsti tisti znameniti zaključek Sultanov, sporočila pa so ostala nekolikanj bolj v ozadju. Ko je leta 1996 začel niz solističnih albumov, je že kar takoj definiral svoj “novi” slog: poudarek na storytellingu, subtilnem pripovedovanju, še subtilnejšem kitarskem barvanju teh zgodb in nasploh keltska glasbena podlaga, ki je odtlej neločljiv del njegovega glasbenega izraza, kar se je potrdilo tudi na nocojšnjem koncertu, ko je desetčlanska zasedba multiinštrumentalistov njegovim zgodbam igrala prepričljive in nevsiljive nadgradnje – od piščali, tolkal, klarineta, buzukija in saksofona do harmonike.

Koncert je otvoril z nekolikanj ognjevitejšim tempom v pesmih Why Aye Man in Corned Beef City, nato pa krmaril med razpoloženji z izborom iz solističnega obdobja (Sailing to Philadelphia, Heart Full of Holes, Speedway at Nazareth, Postcards From Paraguay) in peščico straitsovskih pesmi; v “rednem” delu smo slišali Once Upon a Time in the West, Your Latest Trick in On Every Street, v dodatkih pa še Money for Nothing in So Far Away. Dve pesmi z novega albuma je povezal s simpatično avtoštoparsko anekdoto in z zasluženimi superlativi predstavil zasedbo. Med starimi znanci sta seveda tudi “večni luči” Richard Bennett in Guy Fletcher.

Mark Knopfler s svojo glasbo sodi v intimna okolja. Stožice so bile sicer polne, a pivo in pokovka, kot sem zapisal že nekajkrat ob različnih priložnostih, ne sodita na take koncerte. Knopflerjeve pesmi je treba poslušati, se jim posvetiti, pivo pa je na voljo pred koncertom ali po njem. Zvok dvorane, ki je bil občasno preveč prediren, ni za Knopflerjeve izjemno podrobno izdelane zgodbe, kjer ne gre preslišati niti odtenka. A če pustimo to ob strani, je nocojšnji doživljaj še enkrat dokazal, da je Mark Knopfler mojster, čigar igranje in avtorsko delo stojita visoko na glasbeno-literarnem Parnasu, kamor zdaj, po Dylanu, seže tudi Nobelova nagrada in resno bo treba premisliti, ali naš nocojšnji protagonist morda tudi ne sodi med tovrstno poklicane. Skoraj sedemdesetletnik se nastopanja še ni naveličal (“Sem že pomislil, da bi se upokojil, ampak če pa tako rad nastopam!”) in njegovi prsti iz strun, bodisi električnih bodisi akustičnih še vedno vlečejo najrazličnejša presenečenja. Konsistenca kakovosti njegovega avtorskega dela prav tako govori zase. Še dobro, da je njegovo pero vedno polno zgodb.

IMG_5149.JPG

Program:

Why Aye Man
Corned Beef City
Sailing to Philadelphia
Once Upon a Time in the West
Romeo and Juliet
My Bacon Roll
Matchstick Man
Done With Bonaparte
Heart Full of Holes
Your Latest Trick
Postcards From Paraguay
On Every Street
Speedway at Nazareth
Money for Nothing
So Far Away
Going Home – Theme From Local Hero

Foto: MK
Plakat: NuCoast Slovenija

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.