Piše: Matej Krajnc

Društvo PlatanaS 2019, spremni besedi: Lidija Brezavšček in Valentina Toman Čremožnik, ilustracije: Elena Les

Ko pišemo tale sestavek, je že pozno, in bomo rade volje upoštevali nasvet Sabine Posedel: samo par besed, pa takoj pod odejo! A teh par besed je nujnih – gre za lično slikanico, točneje: ilustrirano pesniško zbirko za otroke, a ni nujno, da jih zamejujemo z leti. Že naslovnica da slutiti simpatično in empatično vsebino in res je tako: Sabini Posedel pesniški jezik teče gladko, brez zatikanj, rime niso “nedeljske”, kar se večkrat dogaja, ko želi kar vsak, ki ima pet minut časa, pisati za otroke: gre za trdo, zahtevno delo, kajti otroci so neprizanesljivi bralci, a hkrati neznansko hvaležni. Če znaš odstreti tančico v njihov svet, ti sami na široko odprejo vrata vanj.

Spremno besedo k pričujoči knjižici je napisala pesnica Lidija Brezavšček, sicer urednica portala Pesem.si, nekaj vrstic pa je dodala tudi starosta Neža Maurer. Med drugim, da pesmi ni nikoli preveč, s čimer se seveda strinjamo. Za-spremno besedo je dopisala še Valentina Toman Čremožnik, o uspavankah namreč; če po naslovu še niste pogruntali, je tole knjižica uspavank, pesmic, ki jih imajo otroci najraje, ki jih iz sveta budnih vsak večer pospremijo v svet spečih. Odrasli na uspavanke sčasoma pozabimo, ko začnemo ponočevati, čeprav bi nam večkrat prišle prav, ko ne moremo (za)spati. In tele uspavanke že koj povejo, kaj hočejo:

Naj nam čarne nočne vile / v haljicah iz čiste svile / s sanjami temo svetlijo, / nas ob jutru prebudijo.

In:

Ko utihnejo svetilke, / v mah poležejo kresnice, / sove čopkasta ušesa / shranijo med perutnice.

Vmes so uspavanke za vse in vsakogar: kužka, sivo miško, piško, zajčka, lisički, veverička, ježka, polžka … Nekakšen vezni člen srčkanih ilustracij 11-letne Elene Les je pajek, simbol sreče, ki mora tudi spati … In ko smo že pri tem: pojdimo končno tudi mi! Odločili smo se, da bomo odslej vsak večer pred spanjem prebrali eno Sabinino uspavanko. Noč bo zagotovo lažja!