Piše: MILAN LAZAREVIĆ
Prekmurski nogometni sodniki nočejo voditi tekem romskemu klubu NK Roma
Leta 2007 sem se kot novinar Večera napotil v Sladki Vrh, na tekmo tretje slovenske nogometne lige med tamkajšnjo Palomo in Romo, klubom iz Vanče vasi. V enajsterici Rome sem videl kopico dobrih nogometašev in predvsem dva veterana slovenskega nogometa, Adama Baranjo in Kristijana Cenerja. Oba sta kot igralca Mure pustila pomemben pečat na slovenski nogometni sceni.
Paloma je takrat slavila pomembno zmago, bili so telesno bolj pripravljeni in tekmeca zlomili v končnici. A Vanča vas je z organiziranim delom kluba pokazala, da se da narediti veliko, kar sta Cener in Baranja ter njuni sorodniki dokazali tudi na državni nogometni ravni.
Roma je zanimiv klub in vedno rad se ga spomnim, s posebno pozornostjo pa sem si ogledal prispevek na eni izmed komercialnih televizij o tem, da sodniki nočejo voditi tekem Rome v MNZ Murska Sobota. Bojda se Vanči vasi, na stadionu Slavka Cenerja, dogaja marsikaj. In te sodnike naj bi bilo strah za življenje, saj so bili po njihovih besedah skozi leta podvrženi raznim grožnjam in napadom. Glavni akterji so zdaj kaznovani z nekajletnimi prepovedmi udeležbe v nogometu. A sodniki še naprej nočejo soditi Romi. Grozno, a nič novega.
Sodnikom grozijo vsepovsod. Na svetovnem kanalu You tube je možno videti marsikaj. Ko sodnik preskakuje ograjo ali je prisiljen pasti travo. Da so sodniki »cigani«, je obče sprejeto mnenje še iz časa socializma, ki je z različnimi prijemi skušal odpraviti podobne družbene deviacije. Izraz še vedno odmeva na stadionih in v dvoranah od Vardarja pa do Triglava. Tudi »stadion« v Vanči vasi ni izjema. Za takšen položaj so si sodniki krivi sami. Iz različnih, psihološko-socialnih razlogov s svojimi potezami kumulirajo jezo vpletenih, z aroganco pa dolijejo še olja na ogenj. In potem jih je strah. Le zakaj?
Redki presežejo povprečje in dospejo do evropskega sodniškega grba. Enako velja za športnike in njihove milijonske pogodbe. Tem sodnikom pa vendarle gre priznati, da so dobro organizirani in držijo skupaj. So vpeti v vse pore športnega življenja in mnogokrat, kot sekretarji ali celo generalni sekretarji panožnih zvez, vodijo celotno zadevo. Lani so s stavko blokirali delo košarkarske zveze in igro tisočim otrok, ki se navdušujejo nad Dončićem ter drugimi asi, preprečili začetek sezone. Razlog je bila kilometrina. »Untouchables« bi jim lahko dejali.
In kdo sankcionira sodnika? Tehnologije VAR v Vanči vasi in drugih slovenskih krajih, zaenkrat še ni in je še kakšno desetletje najbrž ne bo. Zato je izgovor, da »cigan« sodnik noče soditi »ciganu« nogometašu, ker mu slednji grozi, smešen. Pravila, ki so zapisana, je treba spoštovati. To velja za klub Roma in prav tako za člane ostalih družbeno-političnih organizacij.