Vabilo iz žametne gore
Obrni rokavico, kapo, plašč, čevelj, poglej za ogledala! Namigne, predlaga, svetuje, priporoča, nikoli ukazuje. Morda zapeljuje. Ježo v sončne zahode, v barvne eksplozije, v prehode, v odmikanja, v usihanja, v tisto, kar morda nevideno še je, samo podaljšuj! Kopita tvojega konja so volnena, svetli pesek dnevne poti zaznajo prav tako skrbno kot temno, svilnato zelenino večerne trave. Le nadaljuj, nadaljuj, nadaljuj, obračaj rokavico, obrni stran, upaj si pogledati, kaj je za napadalno melanholijo rozastega plastelina, v kaj se spreminjajo ciklamni sledovi jumbo jetov. Cirusi, dolge marelične štrene, stratusi s peščenimi in breskovimi robovi, šampanjski jeziki, okraste krpice, indigo lila kumulusi, škrlatni vrtinci, vijolične table za snežnimi špicami planin, kardinalske koprene, največje daljave rjaste in bordojske. Nosi pantone s sabo kot ščit, uči se na pamet vse dnevne odtenke, preden razjahaš, preden se greš učit drugačnega premikanja. Naporno je ne zapreti oči. Naporno je zapreti oči. Še kopitljaj, še stopaj, tihotapi se na hrbtno stran dneva. Bele ptice te bodo zapustile, se skrile, se spremenile v plamence, vranam, kosom, črnim čigram in kormoranom je vseeno. Kot črne mačke so. Rodiš radovedne, frfotajoče, neme netopirčke, vejicate, repate, resaste, belorobe, uhate. Velike mračnike. Psihopompe. Psihogoge. Poskakujoči dnevni kužki se prelevijo v tiholazne nočne mucke.
Še jezdi, sestopi, hodi, se tihotapi, ne ustavi se pred osojno steno, večerno steno, steno sireno! Baržunast mah, baržunast svod, sladko srhljivo obračanje lista. Ogrlica kresnic z zelenkastimi lučkami je bila/bo klinasta račja jata, tista, ki vedno leti v zahod. Žival, roža in biser obenem, in modri sovji očesi, tista smešna kavna krožnička na ploskovitem obrazu, postaneta mežikajoča zgodovinska tapeta, morda vzorec pleskarskega valjčka iz petdesetih let, čas babic, gospodaric notranjosti, zanesljivosti, nepremakljive varnosti. Tipaj! Okušaj z dlanjo! Mehko je in zavetno. Stopi, poklekni, lezi v ugrezajoč se travnik gorinih marjetic, temnikastih mračic, žametnih velikonočnic, polstenih kosmatincev, spanjščic. Prisluhni! Reka v gori oddaljena ne buči, milo mrmra, mirno, blago, uravnava čas. Spi! Spi!
Majda Kne