Peljemo se po Abbey Road. Če pogledate predse, vidite znameniti prehod za pešce, po katerem je včeraj šla Imberg Tonyn. Če pogledate levo, vidite skrušenega in bosega McCartneyja, ki mu je delček zgodovine šel po zlu!
»Gospod vodič …«
»Ni še čas za vprašanja! Če hočete govoriti, povlecite s kupa karto in povejte, katera je!«
»Štih!«
»Štih ni karta, gospod! Vrzite ga z avtobusa!«
»Štih! Štih! Štih!«
»Bi še kdo rad kaj povedal?«
»Zakaj je McCartney ravno na levi?«
»Ker gremo proti Belsizu, gospod!«
»Ne bi potem moral na levi biti Engelbert Humperdinck?«
»Vrzite ga z avtobusa!«
»Engelbert! Engelbert! Engelbert!«

*

»Jaz te bom purgersko vprašala, ti mi pa sholastično odgovori, prav?«
»Velja!«
»Koliko avtobusov imaš ta hip?«
»Pet.«
»Pet avtobusov … Koliko ljudi povprečno na avtobus?«
»Dva.«
»Se pravi, deset ljudi za vseh pet avtobusov? Se pravi, voziš prazen?«
»Ne, ob ponedeljkih in sredah imamo čakalne vrste in petdeset zaporednih fur, medtem ko je ob četrtkih in petkih vedno na vrsti Klub upokojencev West Hempsteada!«
»Ampak če si pa …«
»Rekla si, naj ti sholastično odgovorim!«
»Še vedno voziš samo čez Belsize?«
»Abbey Road, Belsize … Vedno povem, da si včeraj šla čez prehod za pešce …«
»Kdaj včeraj?«
»Včeraj včeraj. Vedno povem.«
»Zakaj?«
»Dodana vrednost za turiste!«
»Zakaj?«
»Rekla si, naj ti sholastično odgovorim!«
»Res je, tu si me dobil. Ne znam ti odgovorit nazaj. Kako je bilo v zadnjem četrtletju?«
»17 funtov dobička po odbitku vseh stroškov in najinih plač!«
»Plače nama izplačuješ? Ljudje se brezposelni in upokojeni spravijo na avtobus, da bi se popeljali po Abbey Road, ti pa izplačuješ plače?«
»Rekla si, naj ti sholastično odgovorim!«
»Jaz pa sem končno pogruntala, kako naj se na to odzovem! Si izplačal količnik? Vedno je treba izplačat količnik in nagrado!«
»Samo teden dni te ni bilo, Imberg!«

Ovitek plošče: avtorjeva osebna zbirka