RIMSKA ROMANCA

na trgu je mir in v drugem nadstropju
že skoraj pri marsovem hramu
opazim postavo ki čaka na znak
opazim nališpano damo

a daleč od tega da šale bi zbijal
o njeni deviški lepoti
komu je obljubljena kdo ji prihaja
skoz nočno tišino naproti

glej to je sam mars pri oknu lebdi
potrka s pestjo generala
kaj vidim kaj slišim kdo v kotu tiči
si zopet oblečena spala

na ta grob nagovor devica molči
ne reče božanstvu besede
zgolj gleda ga s srepim pogledom kot češ
umolkni zbudil boš sosede

na trgu je mir in čisto preveč
mi videti dala je luna
poberi se rečem si preden te sam
bog vojne ustreli kot vohuna

Advertisements

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.