ZAKAJ BI MORAL VSAKDO POSEDOVATI DOMAČO KNJIŽNICO

photo-1536411396596-afed9fa3c1b2

Fotografija: Pawel Czerwinski/Unsplash

Piše: Pia Marincelj (iz knjige Življenja knjig z domačih knjižnih polic)

Najnovejša raziskava Knjiga in bralci VI, ki so jo v letu 2019 izvedli prof. dr. Miha Kovač, izr. prof. dr. Andrej Blatnik, dr. Samo Rugelj in Patricia Rupar, je pokazala, da delež tistih, ki cenijo knjige, v Sloveniji upada. Raziskavo je financirala Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, v knjižni obliki pa je izšla pri založbi UMco. Izkazalo se je, da so se v primerjavi z letom 2014 zmanjšali trendi tako pri izposoji slovenskih knjig v knjižnicah in pri obiskovanju knjižnic nasploh, kot tudi pri nakupovanju knjig ter nakupovanju knjig s strani najbolj intenzivnih kupcev. Zaskrbljujoče je dejstvo, da smo v času, ko izobrazba postaja vse bolj dosegljiva, pri nas zopet dosegli odstotek nebralcev, primerljiv tistemu iz leta 1979, ko je bila raziskava o bralni kulturi in nakupovanju knjig v Sloveniji prvič izvedena. Rezultati letošnje raziskave so končno razburili slovensko javnost, ki razmišlja o ukrepih, s katerimi bi v družbi znova povzdignila vrednost knjige in branja. Pri vzgajanju bralcev ima nedvomno veliko vlogo tudi domača knjižnica. Posedovanje le te lastniku prinaša mnogo pozitivnih učinkov, zbirka knjig v domu pa ima dokazano še posebej velik vpliv na tiste, katerih osebnosti so najbolj dojemljive za oblikovanje – na otroke.

ZAKAJ BI BILO TOREJ DOBRO, DA V SVOJEM DOMU OBLIKUJEMO LASTNO DOMAČO KNJIŽNICO?

Naj navedem le nekaj razlogov, več o domačih knjižnicah pa si lahko preberete v knjigi Življenja knjig z domačih knjižnih polic (Marincelj, 2019) ki je izšla pri založbi Kulturni center Maribor.

  1. »POKAŽI MI SVOJO DOMAČO KNJIŽNICO IN POVEM TI, KDO SI.«

Knjige so skozi dolgo zgodovino omogočale prenos znanja novim generacijam. Zaradi svoje kulturne narave in družbenega pomena so si v kolektivni zavesti izborile poseben status. V preteklosti je bilo posedovanje domače knjižnice znak izobraženosti, odličnosti in omikanosti. Imeti lastno knjižnico je bilo moderno in izobraženci so občudovali knjižne zbirke svojih kolegov in jih med sabo primerjali. Z dostopnostjo informacij preko novih medijev se je zmanjšala potreba po ogromnih knjižnih zbirkah v domovih povprečnih ljudi. Kot je pokazala raziskava spremljanja trendov domačih knjižnic v opremi doma na podlagi revije Naš dom (Marincelj, 2019), so danes domače knjižnice vse manjše in tudi po vsebini drugačne. Osebne knjižnice nam kljub temu še danes omogočajo hranjenje literature, ki je pomembna za naš osebni (mentalni, duševni, poslovni) razvoj. Posamezniku ljube knjige iz domače knjižnice utrjujejo njegovo identiteto, tiste, ki jih še ni prebral, pa predstavljajo možnost, obljubo. So motivator in opomnik na delo, ki ga čaka, na znanje, ki si ga želi pridobiti. Bibliofile bi lahko označili tudi kot zbiralce vseh knjig, ki se ujemajo z njihovimi interesi. Če imaš veliko interesov, je zato nujno, da imaš veliko prostora z omarami in mogočnimi pisalnimi mizami. Ste tudi vi med tistimi, ki ob prvem obisku na domu znanca ošinite naslove na njegovih knjižnih policah?

  1. SI ŽELITE, DA BI BILI VAŠI OTROCI USPEŠNI?

Če želite, da vaši otroci postanejo inteligentni, jim berite pravljice. Če želite, da bodo še bolj inteligentni, jim preberite še več pravljic,” je dejal eden največjih človeških umov, Albert Einstein. Mnoge uspešne osebnosti zasluge za svoj uspeh pripisujejo stiku s knjigami in so si zato v svojih domovanjih ustvarile prava bibliofilska svetišča (več v članku Zasebne knjižnice slavnih osebnosti). Nedvomno obstaja veliko večja možnost, da bodo otroci razvili in ohranili bralne navade v prihodnosti, če bodo knjige prisotne v njihovih sobah že od zgodnjih let. Raziskava ekipe znanstvenikov iz Združenih držav (Evans et al., 2010) je pokazala, da otroci, ki odraščajo v domovih z veliko knjigami, v povprečju dosežejo tri leta izobrazbe več kot otroci iz domov brez knjig, neodvisno od izobrazbe, poklica in družbenega razreda staršev. Ti rezultati so se potrdili tako v bogatih kot v revnih državah, v preteklosti in v sedanjosti ter pod različnimi političnimi sistemi, najbolj močno pa se je povezava pokazala na Kitajskem pri otrocih iz manj izobraženih družin. Obširna domača knjižnica otrokom ponuja orodja, ki so neposredno koristna pri učenju v šoli: bogato besedišče, informacije, spretnosti razumevanja, domišljijo, široka obzorja, poznavanje dobrega pisanja, razumevanje pomena dokazov v argumentu in mnoga druga. Nedavna študija (Logan et al., 2019) je pokazala, da otroci, katerim starši preberejo po pet knjig na dan, do vstopa v vrtec slišijo približno 1.4 milijona besed več od tistih otrok, katerim starši ne berejo knjig. To močno vpliva na njihovo izražanje, samozavest in nadaljnji razvoj. Prav zato je še toliko bolj tragično dejstvo, da v Sloveniji svojim otrokom bere le tretjina staršev.

  1. KNJIGE KOT OKRAS DOMA

Notranji oblikovalci dokazujejo, da knjige niso le zakladnice znanja in zgodb, ampak lahko postanejo tudi estetski element, ki ustvari oziroma poudari duha nekega stanovanja. Gorman in Camean (2001) priporočata, naj prostor za svoje knjige uredimo v slogu, ki ustreza dekorju našega doma in našim bralnim navadam. Ob tem opozarjata, da knjižne police niso edina možnost za postavitev knjig iz domače knjižne zbirke. Knjige so lahko odložene na fotelju, elegantno zložene na tleh, na mizi in raznih omaricah. Lahko bivajo v kuhinji, spalnici, jedilnici – kjerkoli si želimo brati. “Mislim, da bi morali imeti nekaj knjig na zalogi v vsaki sobi,” pravi newyorška notranja oblikovalka Mariette Himes Gomez. Največje knjižne molje red in urejene police navadno ne zanimajo, saj berejo vsepovsod. Narava knjig je na srečo takšna, da tvorijo dekoracijo prostora ne glede na to, kaj počnemo z njimi. Knjižne police pogosto poleg knjig dopolnjujejo različni dekorativni in zbirateljski izdelki, ki lahko interjerju dodajo piko na i, na drugi strani pa revije z nasveti za opremo doma pogosto opozarjajo, da z njimi ne gre pretiravati. Pri nakupovanju knjižnih polic moramo vedno premisliti o možnostih, ki nam jih dopušča naše domovanje, velikosti in naravi naše knjižne zbirke in načrtovanem dopolnjevanju le-te v prihodnosti.

  1. DUHOVNI IN PSIHOLOŠKI ALBUM NAŠEGA ŽIVLJENJA

Giraldi (2015) piše, da so knjige iz domače knjižnice »… manifestacije naše identitete, utelešenja naše samozavesti; so dinamična notranjost, polno zunanjena, senzibilnost, definiran in objektiven pogled na svet. Za bralce so prebrane knjige enake krajem, kjer so bili in njihove zbirke so dokazi o teh potovanjih. Za pisatelje je osebna knjižnica orodjarna, ki vsebuje nujne, dnevno potrebne pripomočke za gradnjo.« Tudi Updike v eseju The Unread Book Route (v Giraldi, 2015) osebne zbirke knjig prikaže ne le kot dokaz osebnega razvoja posameznika, temveč tudi kot spomenike njihove preteklosti, dišeče in vizualne stimulatorje priklica. Filozof Walter Benjamin (1892-1940) je zapisal, da imajo knjige simbolni pomen, ki je neodvisen od njihove uporabnosti, čeprav jim po drugi strani prav njihova uporabnost daje posebno prednost v primerjavi z drugimi lastninami. Četudi je katerakoli knjiga dosegljiva v dobro založeni knjižnici, ta ne more nadomestiti posameznikove lastnega izvoda s svojo zgodovino in asociacijami (s posvetili, podčrtanimi in označenimi deli, …), ki spremljajo točno tisti izvod. (Powers, 2006)

  1. KNJIGA: NAJBOLJŠA PRIJATELJICA, PSIHOLOŠKA IN INTELEKTUALNA OPORA

Posamezniku knjige predstavljajo orodje za učenje, pobeg, preživljanje časa, sprostitev in zabavo, hkrati imajo pozitiven vpliv na uporabnikovo socialno življenje, saj omogočajo tvorjenje skupin s podobnimi interesi (Kaiser in Quandt, 2016). Skozi vsebine spoznavamo različne ljudi v različnih življenjskih situacijah, na ta način lažje razumemo sebe in druge. Z branjem se tako utrjujejo osebne karakteristike posameznika, vrednote, empatija in sprejemanje drugačnih. Prav tako lahko v knjigah vedno najdemo uteho v samotnih in težkih časih.

  1. HRAM ZNANJA

Večini anketirank in anketirancev v raziskavi o domačih knjižnicah slovenskih kupcev knjig iz leta 2017 (Marincelj, 2019) najpomembnejši kriterij za željo po posedovanju določene tiskane knjige še vedno predstavljata poučna in informacijska vrednost njene vsebine, čeprav se jim zdi izjemno pomembna tudi čustvena navezanost na knjigo kot del lastne zgodovine in identitete. Zgoraj omenjena raziskava je pokazala, da ima povprečen slovenski kupec knjig v svoji domači knjižnici največ otroških in leposlovnih knjig, kar nekaj strokovnih knjig in nekaj biografij, leksikonov, slovarjev in enciklopedij ter kuharic in drugih priročnikov. Največkrat prebira določene izvode otroških knjig, večino ostalih knjig iz domače knjižnice pa odpre nekajkrat na leto ali redkeje. Večkrat uporablja enciklopedije, leksikone, slovarje, strokovne knjige, priročnike in kuharice. Obe raziskavi, ki ju lahko najdete v knjigi Življenja knjig z domačih knjižnih polic sta delno potrdili hipotezo o knjigi, ki v današnjem času virtualno dostopnega znanja izgublja svojo informativno vrednost in pridobiva na simbolni vrednosti. Mlajše generacije informacijske vsebine vse bolj iščejo na spletu, nekateri anketiranci že priznavajo pozitivne lastnosti e-knjig in manjšo rabo slovarjev, leksikonov in enciklopedij, torej tiskanih gradiv z informativno vrednostjo.

Ne glede na spremembe, ki jim je bila knjiga primorana v svoji dolgi zgodovini kljubovati, je tiskana knjiga še vedno prisotna in v krogu svojih oboževalcev še kako priljubljena. Raziskava o pojavu knjig in knjižnih polic v reviji za opremo doma Naš dom je pokazala, da je popularnost knjige in knjižnih polic v petih desetletjih doživljala vzpone in padce, največja padca je opaziti prav ob pojavu novih medijev v zasebni sferi (TV v šestdesetih in sedemdesetih letih ter računalnik po letu 2000), vendar ti mediji knjige niso nadomestili oziroma v celoti izrinili iz stanovanj. Ob splošni dosegljivosti informacij bi lahko tiskana knjiga zopet postala luksuzni predmet, domača knjižnica pa njegovo svetišče, sestavljeno zgolj iz vsebin, ki si tam zaslužijo biti. Domača knjižnica je v tem primeru zbirka spominov, mentalni album in dnevnik posameznikovega življenja in prav to je tisto, kar jo dela edinstveno in nezamenljivo. Nove tehnologije knjige ne ogrožajo, temveč ponujajo možnosti za pozitivne spremembe v sistemih. Potreba po knjižni kulturi je bila vedno prisotna, saj je ta ključna za oblikovanje inteligentne, vedoželjne in empatične družbe. Upam, da bo v prihodnosti promocija bralne kulture s povečanjem skupine bralcev znova utrdila prepričanje, da moramo v vsakem domu, tako kot smo našli prostor za televizijski sprejemnik in osebni računalnik, znova najti tudi prostor za domačo knjižnico.

 

VIRI IN LITERATURA:
Powers, A. (2006). Living with books. London: M. Beazley.
Evans, M., Kelley, J., Sikora, J. in Treiman, D. J. (2010). Family scholarly culture and educational success: Books and schooling in 27 nations. Research In Social Stratification And Mobility, 28171-197. doi:10.1016/j.rssm.2010.01.002
Giraldi, W. (2015). Object Lesson. New Republic, 246 (4), str. 68-73.
Gorman, J. in Camean, C. (2001). Living with books. Real Simple. 2 (2), str. 78-85.
Logan, J. A. R., Justice, L. M., Yumuş, M., Chaparro-Moreno, L. J. (2019). When Children Are Not Read to at Home: The Million Word Gap. Journal of Developmental & Behavioral Pediatrics, 40 (5), str. 383–386. doi: 10.1097/DBP.0000000000000657
Kaiser J. in Quandt T. (2016). Book Lovers, Bibliophiles, and Fetishists: The Social Benefits of Heavy Book Usage. Psychology of Popular Media Culture, 5 (4), str. 356-371. doi:10.1037/ppm0000077
Marincelj, P. (2019). Življenja knjig z domačih knjižnih polic. Maribor : Kulturni center.
Rupar, P., Blatnik, A., Kovač, M. in Rugelj, S. (2019). Knjiga in bralci VI: Bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji v letu 2019. Ljubljana: UMco.
Advertisements

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.