Connie Francis: Lass mir die bunten Träume

Piše: Matej Krajnc

Bear Family 1999

51TsYg-VIjL._AC_.jpg

Med ameriškimi zvezdnicami in zvezdniki, ki so v petdesetih letih 20. stoletja snemali za neameriške trge v tamkajšnjih domačih jezikih, je imela Concetta Franconero, znana kot Connie Francis, že od vsega začetka nekolikšno prednost. Družinski backup. Posluh za jezike. Že kot majhna je obvladala jidiš in hebrejščino, pozneje pa je snemala v številnih evropskih jezikih z zelo solidno fonetiko, kar je tistim onkraj luže redko uspevalo. Elvis je v nemščini posnel dva stavka v pesmi Wooden Heart, nekaj časa je med služenjem vojaščine celo živel v Nemčiji, a se ni potrudil, da bi se naučil jezika, takisto ne Johnny Cash, ki je imel podobno vojaško izkušnjo. Cash je za nemški trg sicer posnel nekaj več pesmi kot Elvis, a čisto ničesar ne boste zamudili, če jih ne boste nikoli slišali. Wanda Jackson je na nemški trg vstopila s širokim naborom pesmi, Santo Domingo je ostal bržčas njen največji tovrstni hit (pri nas je pesem pel Nino Robić), pri izgovorjavi pa se je trudila po najboljših močeh. Paul Anka in Neil Sedaka sta bila poleg Connie svetli ameriški izjemi z nekaterimi pomanjkljivostmi. Anka je bil sicer Kanadčan, Sedaka pa iz Brooklyna, a oba s pisanim multijezikovnim družinskim ozadjem.

Angležem je tovrstno početje šlo bolje od rok: Petula Clark, Cliff Richard, tudi Beatli niso bili tako slabi. Seveda niti ni čudno, da je tako, a pustimo zdaj jezikoslovna vprašanja ob strani. Pričujoča zbirka petih plošč je izjemno redka ptica – izšla je leta 1999 in na uradni spletni strani založbe Bear Family je ne boste več našli, na voljo pa sta seveda dve drugi zbirki Connie Francis, ki pokrivata ameriško obdobje petdesetih in šestdesetih, ko je poleg Brende Lee in Wande Jackson (in, boste rekli, poleg Janis Martin, Lavern Baker in še koga) bila ena prvih uradnih rockeric z uspešnicami, kot so Stupid Cupid, Who’s Sorry Now in Lipstick On Your Collar. Čeravno je šlo za nekolikanj omehčan rokenrol, je bila in ostala ena najuspešnejših in najbolj priljubljenih izvajalk petdesetih in zgodnjih šestdesetih tudi po zaslugi filmov za ciljano občinstvo, med njimi je kultni Where The Boys Are (1960), kot glas pa je v filmih sodelovala že od leta 1956, začenši s še enim kultnim rokenrolovskim filmom Rock, Rock, Rock (1956), kjer je imela glavno vlogo Tuesday Weld, pozneje Elvisova soigralka v enem njegovih manj glasbenih filmov, Wild In The Country (1961).

Če ste iskali Conniejine duete s Petrom Krausom, enem nemških Elvisov, in posnetke, ki jih je naredila v švedščini in nizozemščini, je tale zbirka motherload, kot pravijo. Seveda te pesmi najdete tudi na drugih kompilacijah, a pričujoča zbirka prvič združuje ves nemški studijski opus, priloženih pa je kar nekaj presenečenj, denimo nastop v berlinski oddaji Eda Sullivana leta 1961. Seveda so tu tudi mnogi “outtejki”, denimo zgrešeni začetki in podobno, kar bo zanimivo zlasti za zbiralce in glasbene arheologe, ki postanemo seveda popolnoma neprisebni, ko dobimo v roke takole zadevo, še posebej, če smo nanjo v predspletnokupovalni dobi čakali dva meseca ali več. Kako je že šlo nekoč? Izvedel si za takle box-set, kako, sam Fridolin Žolna si ga vedi, nato si pisal založbi Bear Family, ali, če si imel katalog, izpolnil naročilnico, počakal, da so ti poslali predračun, plačal si ga po bančnem transferju, ki je bil takrat precej dolgotrajna reč, nato je prišla potrditev plačila in nato box. Če si bil pametnejši – ali pa si delal na radiu kot tale frik – si šel v Big Bang in pustil, da so se oni ukvarjali s transferji. Bilo je prav imenitno in plošče smo, ko smo jih končno dobili, res cenili. Eh, nostalgični starec, se bo smejala današnja mladina. Hja, morda pa res!

Connie Francis pravzaprav ni nikoli bila rockerica, bila je popevkarica in to odlična; a to v tem hipu sploh ni pomembno. Njeni “evropski” posnetki imajo veliko zgodovinsko težo in če boste kje slišali Die Liebe ist ein seltsames Spiel (nemška različica Everybody’s Somebody’s Fool, št. 1 v Nemčji leta 1960) ali Qualcuno mi aspetta (št. 1 v Italiji leta 1961), je morda dobro vedeti, da gre za velike evropske uspešnice. Italijanskih in francoskih v tejle zbirki sicer ni, a pobrskajte drugod, kompilacij je precej. Med letoma 1960 in 1968 je na nemškem trgu izšlo 20 albumov Connie Francis. Lepa številka, ki tudi marsikaj pove.

Advertisements

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.