VSTOPITE V DOMAČO KNJIŽNICO TIPIČNEGA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA MOLJA

IMG_20191226_113022

Na fotografiji: domača knjižnica Nermina Ramusovića (foto: Nermin Ramusović)

Piše: Pia Marincelj

V knjigi Življenja knjig z domačih knjižnih polic (Marincelj, 2019) so objavljeni rezultati dveh zanimivih raziskav, ki razkrivata, kakšne so dandanes domače knjižnice Slovencev. Prva raziskava zajema sistematični pregled revije Naš dom: revija za praktičnost, lepoto in kulturo stanovanja, kjer sem s spremljanjem vključevanja knjižnih polic v opremo doma skozi zadnjih šest desetletij opazovala razvoj in aktualnost pohištvene opreme za hrambo knjig v domovih, druga raziskava pa je bila izvedena kot anketa o domačih knjižnicah med intenzivnimi kupci slovenskih knjig. Rezultati obeh raziskav so pokazali, da so domače knjižnice s tiskanimi knjigami tudi v sodobnem času še vedno aktualne, čeprav vse bolj omejene na določeno skupino v populaciji.

KAKŠNA JE TOREJ DOMAČA KNJIŽNICA TIPIČNEGA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA MOLJA?

81675126_440463160168767_1988426114082537472_n

Na fotografiji: domača knjižnica Veronike Šoster (foto: Veronika Šoster)

Glede na rezultate ankete o domačih knjižnicah med kupci slovenskih knjig spletne knjigarne Emka (Marincelj, 2019) ima povprečni slovenski knjižni molj (intenzivni bralec in kupec knjig) v domači knjižnici nekje med 200 in 500 knjig (nadpovprečno število glede na državno povprečje (Rupar, 2019)), od tega manj kot 30 knjig v tujih jezikih. E-knjig ne bere in si želi, da bi se tiskana knjiga še dolgo ohranila. Na leto tako za lasten užitek prebere okoli 10 knjig (leta 2014 je bilo povprečje med slovenskimi bralci 4–10 knjig letno). Bere sicer večkrat tedensko, skoraj vsak dan (predvsem otrokom in knjige, vezane na njegovo delo). Knjižnico obiskuje enkrat do dvakrat na mesec. V domači knjižnici ima največ otroških in leposlovnih knjig, kar nekaj strokovnih in nekaj biografij, leksikonov, slovarjev in enciklopedij ter kuharic in drugih priročnikov. Knjig za samopomoč ima malo, medtem ko ga stripi ter duhovne, ezoterične in verske knjige ne zanimajo. Največkrat prebira določene izvode otroških knjig, večino ostalih knjig iz domače knjižnice pa odpre nekajkrat na leto ali redkeje. Večkrat uporablja enciklopedije, leksikone, slovarje, strokovne knjige, priročnike in kuharice. Doma ima nekaj več kot 10 metrov knjižnih polic, ki predstavljajo srednje pomemben del bivalnega prostora. Na policah svoje domače knjižnice želi imeti knjige, na katere je čustveno navezan, takšne, ki zrcalijo del njegove lastne zgodovine in se z njimi identificira, ter knjige s poučno in informacijsko vrednostjo vsebine. Umetniški vrednosti vsebine pripisuje nekoliko manjši pomen, medtem ko mu estetsko oblikovanje tiskane knjige kot predmeta ne predstavlja velike vrednosti. Knjižnih polic ne poseduje prvenstveno zaradi estetskega učinka v prostoru ali atmosfere, ki bi jo knjige ustvarjale. Največji problemi, s katerimi se sooča v povezavi z lastno knjižnico, so pomanjkanje prostora, denarja in časa za branje.

IMG-1173

Na fotografiji: domača knjižnica družine Hribar-Malnar (foto: Vitan Hribar)

Glede na rezultate raziskave na podlagi revije Naš dom: revija za praktičnost, lepoto in kulturo stanovanja (Marincelj, 2019), pohištveni trendi predvidevajo vse manjši obseg domačih knjižnic v povprečnih domovih. Zbirke klasičnih romanov, slovarji, enciklopedije in leksikoni, ki so bili nekoč del doma, so izginili s fotografij stanovanjske opreme. Posamezne knjige ležijo odložene na mizicah, omaricah, tleh … po formatu in oblikovanju naslovnic na fotografijah domov bi rekli, da gre bolj za leposlovna dela. Kljub opažanjem, da mlajše generacije informacijske vsebine vse bolj iščejo na spletu, se je v raziskavi o domačih knjižnicah Emkinih kupcev izkazalo, da ti knjigam iz domače knjižnice še vedno pripisujejo največjo poučno in informacijsko vrednost (pri tem je sicer potrebno upoštevati, da je bila večina respondentov starih med 30 in 50 let).

IMG_7503.JPG

Na fotografiji: domača knjižnica Maše Gačić (foto: Maša Gačić)

Popularnost knjige in knjižnih polic je v petih desetletjih doživljala vzpone in padce, največja padca je opaziti prav ob pojavu novih medijev v zasebni sferi (TV šestdesetih in sedemdesetih letih ter računalnik po letu 2000), vendar ti mediji knjige niso nadomestili oziroma v celoti izrinili iz stanovanj. Obsežni knjižni regali, ki so bili nekoč obvezen del informacijsko-zabavnega središča doma, so sicer skorajda izginili iz obvezne stanovanjske opreme in danes povprečnemu Slovencu za hrambo lastnih tiskanih knjig res povsem zadostujeta polica ali dve. Vendar pa se tudi v revijah za opremo doma zopet povečuje trend velikih domačih knjižnic, za katere bi lahko rekli, da pripadajo manjšini v populaciji, torej tistim 15 %, ki po raziskavi Knjiga in bralci VI (2019) posedujejo več kot 200 knjig. Zanje je tiskana knjiga še vedno nenadomestljiva, nanjo jo vežejo močne čustvene vezi in tako nadaljujejo z gradnjo domačih knjižnic, ki jim veliko pomenijo.

VIRI IN LITERATURA:
Marincelj, P. (2019). Življenja knjig z domačih knjižnih polic. Maribor : Kulturni center.
Rupar, P., Blatnik, A., Kovač, M. in Rugelj, S. (2019). Knjiga in bralci VI: Bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji v letu 2019. Ljubljana: UMco.
Advertisements

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.