Jelka Pšajd – Debeli sneg je düno

Piše: Andrej Lutman

Jelka Pšajd Debeli sneg je düno

Pomurski muzej, Murska Sobota, 2019

Kaj oziroma kdaj je „odklepna, vceplena Marija, ceplena Mardja, cepna Márja“? To je katoliški praznik Marijinega oznanjenja, ki se praznuje 23. marca. Navedeni primer je zgolj eden od primerov za tako imenovane vremenske svetnike, ki so zapisani v koledarjih. Prav koledar pa je eden od virov, ki jih je uporabila Jelka Pšajd v svoji študiji Debeli sneg je düno. Naslov je vzet iz medvojnega časopisa Novine oziroma iz pesmice, ki se glasi: „Debeli sneg je düno; velkim do kolena, malim do pojasa, jako malim do zob.“ V knjižni slovenščini pa gre takole: Zapadlo je veliko snega; velikim do kolen, nizkim do pasu, najnižjim do zob.

Študija ima podnaslov Znanje o vremenu v Slovenskih goricah, Prekmurju in Porabju. V njej je zbranih precej najpogostejših rekov o vremenu, ki so se ohranili v koledarjih ali jih je Jelka Pšajd pridobila s terenskim etnološkim delom. Poleg samih pregovorov, ki so napovedovali ali vreme ali zapovedovali določena predvsem kmečka opravila, je v študiji posebej izpostavljen opis nekaterih magijskih praks, ki so odvračala škodljive naravne pojave, kot je za primer strela. Komparativni pristop do etnoloških značilnosti in posebnosti izbranih pokrajin omogoča pregleden prikaz dejstev, ki izginjajo, saj sodobne vremenske napovedi potiskajo obširno ljudsko znanje v pozabo. Seveda se spreminja tudi usklajenost koledarskih dni z vremenom. A dejstvo je, da so zapisane ali govorjene ostaline dokaz o drugačnem zaznavanju naravnih pojavov, kar je osnovna odlika študije in seveda etnologije. Zgleden primer tega je poimenovanje vetrov in njihovih učinkov: „ … gornji veter puca; planinšek čisti; blatnjak meša vreme; sever ne gre od peči; jug rajši hodi po njivah; poznan pa je še vedrnjak.“

Jelki Pšajd je uspelo s podajanjem lahko da prav suhoparnih znanstvenih naštevanj spisati tekoče berljivo besedilo, popestreno s šegavimi vložki, ki odražajo tudi naravo ljudi na slovenskem severovzhodu. Če so že navedeni vremenski pregovori morda dandanes neustrezni, pa je na koncu knjige koledar za leto dva tisoč dvajseto, v katerem so že vpisani določeni vremenski svetniki in svetnice, je pa v njem še mnogo prostora, da se morda vpiše nove ugotovitve ali le potrdi že ustaljene. Tako knjiga omogoča nekakšno zasebno etnologijo, ki morda postane vir za kako raziskavo. Posebnosti tega koledarja so imena mesecev, ki odstopajo od uveljavljenega ljudskega imenovanja. Za primer: kateri mesec je risalšček?

Jelka Pšajd Debeli sneg je... NASLOVNICA
Jelka Pšajd Debeli sneg je düno, Pomurski muzej, Murska Sobota, 2019

Študija je obogatena tudi s pripovedmi ali izpovedmi oseb, ki so doživele določene skrajne vremenske ali naravne pojave, pa s prepisi vremenskih opažanj oseb, ki so v preteklosti dnevno izpisovale vremensko stanje. Vsi tovrstni prispevki so v študijo vključeni na takšen sistematski način, da so v funkcijskem smislu uporabni tudi za domačo ali laično etnologijo. In tudi glede na to je knjiga Jelke Pšajd nekakšno napotilo vsaj k razmisleku o različnih percepcijah narave in povabilo k spremljanju pojavov, ki hranijo in ohranjajo.

Andrej Lutman

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.