Lev Detela – Disident

Piše: Andrej Lutman

Lev Detela Disident

Kulturni center Maribor, 2019

Kaj imajo skupnega: Mestna občina Maribor, Občina Ormož in Občina Središče ob Dravi? Tudi to, da so te občine omogočile novo knjigo Leva Detele. Knjiga je izšla v trdem in mehkem oplatničenju, kar dokazuje založbin načrt, da slovenskemu bralstvu približa pisatelja na trajnosten in tudi mimobežen način. Kako tudi ne, ko pa je pisateljeva druga domovina deležna na pogled skromnejše tiskovine z imenom Log. In še nekaj je: prispevki pred seznami se končajo s pisateljevim spisom z naslovom Moje življenje.

Seznami vsebujejo pisateljevo, pesnikovo, igropiščevo in še kako ustvarjalno združbo različnih objav, kot je tudi zbirka fotografij, kar je za tovrstne založbine knjige pravilo. Sicer pa so ostali knjižni prispevki dragoceno zgodovinsko berilo, ki odstirajo nekaj že znanih dejstev, a so strnjeni glede na pomembnost, kar odraža tudi urednikov pogovor z Levom Detelo z naslovom Beg pred patriarhi. Predhodnice temu so zabesednjene razglednice z Dunaja, s Trsta, iz zamejstva. Svetovljanski pogledi z izhodiščem v multinacionalnih središčih izražajo zamisli o prihodnosti in tudi preteklosti brez razdruževanj človečnosti.

ovitek_v2_trdavezava
Lev Detela – Disident, Zbirka Frontier, Kulturni center Maribor, 2019

Pisateljevo sporočilo v sežetku pa je: Ustvarjalno energijo je potrebno oblikovati v učinkovito „strukturo“.

Po teh uvodnih in predstavitvenih vtisih se je potrebno vprašati, od kod naslov kompilacije. Da se ne razkrije prav vsega, kar naslov „Disident“ vsebuje, naj bo osredinjenje na dejstvo, da se Lev Detela kakih trideset let ni udeleževal domovanja v rojstnem mu Mariboru. Dandanes, ko so aktualne oznake, kot so prebežnik, brezdomec, pregnanec in podobno, tako predstavlja v zborniku izpisana izkušnja nekak temeljni odnos do gibanja, ki je povzročeno z umikom in ne s približevanjem nečemu. Kot Lev Detela vsaj implicitno zatrjuje, se ni šel v tujino izobraževat ali iskat zaposlitev, pa čeprav je tudi to uspešno počel in še počne temveč se je le umaknil iz družbene ureditve, ki mu ni bila ustrezna. Zatočišče je poiskal in našel pri čezmejnih rojakih, tam v družbi z življenjsko sopotnico, ki je bila tudi predana slovenski umetnosti, pognal nekakšne vzporedne korenine in obilno vzcvetel. Udeleževal se je sicer določenih srečanj in druženj, kjer je izpovedoval svoj odnos do svobode, osvobajanja in osvobojenosti, se družil s podobno mislečimi in skupaj z njimi ustvarjal milje, ki je le posredno vzdrževal stike z matico.

ovitek_v2_trdavezava 1
Lev Detela – Disident, Zbirka Frontier, Kulturni center Maribor, 2019

En tak stavek s sto osme strani pove vse: „Z ženo sva po padcu komunizma rada potovala zlasti po nekdanjih evropskih komunističnih deželah, ki tvorijo nekakšen čarobni imaginarij nekdanje vse staroavstrijske narode in njihove kulture povezujoče Srednje Evrope.“

Za izpostaviti je torej disidentstvo kot oblika bivanja, kjer je le empatija osnovna agenda vzdržnega. In mnoga besedila Leva Detele izražajo vzneseno radost ob pogledu na osvobojene pokrajine, kjer se ponovno razcveta zaupanje med ljudmi. Tega se namreč ni prav lahko naučiti, pa čeprav se tovrstne odnose kar prevzneseno vsakodnevno poudarja. Potrebno je predvsem takšne odnose vzdrževati, saj se le tako lahko dokazuje zaresnost in zanesljivost ter odgovornost. In tako postane poslanstvo disidentstva pravzaprav ambasadorstvo.

Andrej Lutman

Advertisements

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.