Žiga Valetič – 80ta: desetletje mladih.

Piše: Andrej Lutman

Žiga Valetič 80ta: desetletje mladih.

Grafični atelje Zenit, Brezovica pri Ljubljani, 2018.

Čeprav je od izida zbornika minilo dve leti, je prav in nujno, da se nanj vsaj opozori. Podrobno namreč obravnava tisto desetletje v slovenski popularni glasbi, ki je bilo zaznamovano s kar največ glasbenimi slogi in je hkrati pomenilo zasuk v obdobje samostojne slovenske države. To na eni strani pomeni, da se je tovrstna glasba še bolj omejila na slovensko govorno in pisno območje, saj besedila niso več v tolikšni meri nastajala v srbohrvaščini, po drugi strani pa se je ta glasbena produkcija obrnila na širše oziroma svetovne trge, kjer prevladuje angleščina. A to je le eden, skorajda obroben pojav.

Najpomembnejši vidik knjige je vsekakor prvi takšen celovit pregled glasbenih in z njimi povezanih dogajanj, ki so nastala vzporedno z novimi tehnološkimi pridobitvami, dostopnimi kar najširšemu krogu. Ni bilo sicer še svetovnega spleta, a je razširjenost različnih nosilcev zvoka pripomogla k temu, da ni bilo poslušanje omejeno le na radio, televizijo ter nastope v živo. Pisec posebej opozori in izpostavi, da če se je že osredotočil na osemdeseta leta, je za razumevanje tega moral poseči v petdeseta leta. Za izhodišče mu služita kvintet Avsenik in Frane Milčinski – Ježek. Narodnozabavni glasbi, šansonu in festivalu Slovenska popevka, ki je v glavnem temeljila na zvrsteh jazza, se pridružijo mlade skupine, ki še posnemajo zahodne vzore, različni kantavtorji ter že glasbeniki in glasbenice s svojim izrazom. Pisec izpostavi preplet popa in punka ob vzporednih različicah rocka.

8 cert8 de8 dru8 dvan8 nasl8 os8 penaj8 pet8 prva8 sest8 stiri8 tre8 trina

Odlika besedila je v nizanju pridevnikov k posamezni glasbeni zvrsti, ki niso le stvar piščevega osebnega okusa, ampak zavzemajo preudarno vrednostno umeščanje. Naslednja odlika je vsekakor odlična berljivost, saj je nizanje podatkov spretno prepleteno s posameznimi zgodbicami, anekdotami ter pripetljaji, ki spremljajo popularno glasbo. Ne izostaja niti sociološka plat popularne glasbe in njeni spolitizirani aspekti. Knjiga je dopolnjena s slikami naslovnic plošč ter glasbenih revij, ki so tovrstno glasbo spremljale.

V izogib presoji, katere skupine ali zvrsti v knjigi ni, velja poudarek, da je v knjigi vse, kar si velja – tudi zgodovinsko gledano – o tej glasbi zapomniti. In s tega stališča knjiga posega na področje pedagogike, saj zajema vznemirljive nastavke za raziskovanje pojava, ki ima tehtne posledice na dojemanje ustvarjanja v najširšem smislu.

Andrej Lutman

Advertisements

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.