Nekoč je živela Brigita, ki je znala speči najboljšo potico. Celo tašča jo je pohvalila. A potica je na družinskih srečanjih običajno ostajala na mizi, saj je Brigitin mož vedno, kadar je spekla potico, spekel baklave. In vsi so raje jedli baklave. Tudi tašča. Vse so pojedli. Brigita pa je vztrajala, da mora
biti potica na mizi. »Zakaj?« so jo spraševali, a ni vedela odgovora. Še naprej je pekla potico …

Zgodba je iz knjige Zelo kratke zgodbe, zbirka Frontier 2020.

foto: Michael R Perry via Wikipedia