Piše: Melanija M. K. Lamerov

»Z. K.«

Preplavila sta me  jeza in sram, ker me je zavrnil. Zavrnil moj poljub. Zavrnil, ko tega nisem pričakoval. Zavrnil me je nekdo, ob katerem sem prvič čutil nekaj v sebi, poleg pohote in želje po seksu. Oseba, ob kateri sem se počutil kot celota.

Seveda, bilo je preveč popolno, da bi bilo izvedljivo. Verjetno je bil tudi Klavdij eden izmed tistih poslovnežev, ki so zaradi ugleda živeli skrivno življenje in imeli nekje družino in otroke. Drugega razloga nisem mogel najti. Morda je bil zato že od začetka tako skrivnosten.

Odvihral sem iz poslovne stavbe in se na poti rahlo nasmehnil Vanesi, čeprav mi že od začetka ni bila všeč. Še avto me je ta dan jezil, nikoli nisem maral našega dostavnega vozila. Razvozil sem še preostalim strankam in se vrnil nazaj v cvetličarno z vrtnarijo. Ves dan sem se potikal po rastlinjakih, nabiral nove moči, razmišljal.

Ko je padla noč, me je obiskal Oliver. Jeza in pohota v meni sta se pomešali. Na Oliverja sem skočil takoj, ko je vstopil v hišo. Z njega sem strgal oblačila in ga vzel v usta. Potem sem ga rotil, naj me pofuka, naj me vzame grobo. A grobost v njem preprosto ni prebivala. Polegel sem ga na sedežno in ga zajahal kot konja, v upanju, da bo to zadovoljilo moje potrebe. A nisem užival in tudi Oliver je bil ves zmeden. Moj tič je le napol trd bingljal med nogama. Zavedal sem se, da to ni pot, po kateri lahko nadaljujem. Vstal sem in nase navlekel spodnji del trenirke. V kuhinji sem popil kozarec vode in nekajkrat globoko vdihnil. »A prideš nazaj?« je v upanju vprašal Oliver. »Ne, Oliver, ne pridem več nazaj. Nikoli. Mislim, da ni prav, da nadaljujeva. Midva nisva za skupaj,« sem bil iskren. Oliver je vstal in me ves šokiran gledal. Videl sem solze v njegovih očeh. »Oliver, mlad si še. Našel boš nekoga, ki bo boljši zate. Jaz pa … verjemi mi, nisi ti kriv, ni problem v tebi … jaz sem … jaz potrebujem nekoga, ki me bo fukal … nekoga, ki me odpelje stran …« sem dodal. Stopil je bližje k meni. »Pa že imaš koga, ki te odpelje stran?« je vprašal. Odkimal sem: »Ne, ne zares.«

»Zander, ampak jaz sem zaljubljen vate …« je rekel in zajokal. »Vem, Oliver, že dolgo vem. A mislim, da je vse to sedaj le še navezanost in domačnost,« sem odgovoril. Še bolj je zajokal. »Oliver, ne pozabi, da sem tu zate. Vedno. A le kot prijatelj, če boš to želel, če boš to zmogel,« sem ga pomiril.

Noč je imela name vedno nek vpliv, že od malega. Vedno, ko sem v tišini in trdi temi stal zunaj, mi je noč po telesu pognala posebne občutke.

Denalija in Pacota sem sprehodil po posestvu. Gledal in opazoval sem zvezde. Videl sem utrinek in trznil ob misli na Klavdija. Pizda, kaj mi je ta človek delal, pa ga sploh poznal nisem. Ker sem pomislil nanj, si ga potem nikakor nisem mogel izbiti iz glave. V trenutku sem pograbil stvari in ključe in se usedel v avto. Odpeljal sem se v industrijsko cono v predmestju. Z avtom sem naredil par krogov po parkirišču, kjer so tovornjakarji prespali čez noč ali počivali. Iskal sem znak, po katerem bi prepoznal potencialnega moškega za fuk. Vsi tovornjakarji so uporabljali tiho, znakovno medsebojno komuniciranje za prepoznavanje vseh možnih vrst potreb in želja. Tudi sam sem imel znak, na hrbtu mikice. Naredil sem si jo pred leti za hec, za Erika, ki me je še bolj vpeljal v to. Kasneje pa sem jo uporabljal tudi takrat, ko sem iskal tovornjakarje za fuk, poleg Erika. Že zelo zgodaj v svoji mladosti sem ugotovil, da mi prija določena vrsta grobosti pri seksu. Enkrat sem se znašel med tovornjakarji in prvič seksal v kabini s popolnim neznancem. Od takrat sem prišel večkrat naokoli. Tako sem tudi spoznal Erika.

Čeprav je bilo tvegano in sem tudi sam kdaj razmišljal o tem, da bi se mi kaj zgodilo ali da bi naletel na napačnega človeka, je bila zadovoljitev potrebe bolj pomembna. In tovornjakarji so znali zadovoljiti moje potrebe. Bili so ekstremno vzdržljivi, možati in pohotni. Vedno so znali biti ravno prav grobi.

Izstopil sem iz avta in se sprehodil pred tovornjakom, na katerem sem opazil mavrični zank. Zaslišal sem vrata, slišal kako mi je nekdo iz teme zasikal. Spogledala sva se. Na prvi pogled sem hitro ocenil videz moškega. Bil je velik, malo močnejše postave, z brado in daljšimi lasmi. Nisem imel potrpljenja, da bi iskal naprej. Stopil sem k njemu v temo.

Z neznanci v temi se načeloma nisem poljubljal in običajno jim je bilo vseeno za to. Moški se je takoj prilepil name in z rokama preveril moje telo, mojo ritko, mojega tiča, ki je že otrdel. Povabil me je v kabino. V trenutku sva se slekla. Vzel sem ga v usta. Vesel sem bil njegove velikosti. Nestrpno me je obrnil in si me vzel. Prvič mu je prišlo zelo hitro, verjetno že dolgo ni seksal. Zamenjal si je kondom in nadaljeval s fukanjem. Grobo me je držal za pas in ramena. Grizel v moj hrbet. Drugič nama je prišlo skupaj. Zadihano sem se ulegel na hrbet, medtem ko je moški skočil ven na cigareto. Vrnil se je, povsem trd. Svojega tiča mi je porinil v usta, globoko v grlo, zraven me je držal za vrat in me rahlo dušil. Potem me je lahkotno kot lutko obrnil, si nataknil nov kondom in se zasadil vame. Nisem bil več tako odprt kot prej. Rekel sem mu, naj se namaže, da bo lepše drselo, a se je le zasmejal. Bil je že v svojem svetu, jaz pa se nikakor nisem mogel sprostiti. Bolj ko sem se želel umiriti in uživati, bolj sem ga čutil v sebi, bolj me je motilo, da je v meni. Prosil sem ga, naj neha, a me je preslišal. Zagrizel sem v svojo roko, ker me je zapeklo, ko je šel še globlje vame. Kar naenkrat sem na telesu začutil mrzel nočni zrak. Moški za mano je praktično skoraj izginil iz kabine. »Rekel je, da nehaj,« sem slišal besen poznan glas. »Kdo za vraga si pa ti …« se je upiral moški. Nase sem hitro navlekel svoja oblačila in skočil iz kabine. Klavdij je z eno roko držal golega moškega za vrat in ga tiščal ob priklopnik. Pogledal me je, njegove oči so bile črno vijolične, grozno jezne. »Kaj delaš tu?« sem vprašal, a mi ni odgovoril. V sebi sem vedel, da me je rešil, da je prišel ravno v pravem trenutku. A je bil moj ego preponosen. Trmasto sem vzdihnil in se napotil k svojemu avtu. Slišal sem jezno renčanje, slišal, kako je gol moški pristal v grmovju za tovornjakom. Usedel sem se v avto in pred sabo zagledal Klavdija. Globoko sem vdihnil in odprl okno. Sedaj so bile njegove oči že bolj tople in prijazne. »Prideš jutri k meni na večerjo?« sem vljudno rekel. »Z veseljem,« je odgovoril.

Če bi rekel, da nisem bil nervozen, bi lagal. Najprej sploh nisem vedel, kaj naj nama skuham. Potem sem razmišljal, kaj, če izberem ravno nekaj takega, česar Klavdij ne mara.

Pri vratih je nežno potrkalo. Paco je stekel do vrat in mahal z repkom, da bi čim prej dosegel Klavdija, Denali pa je le zalajal in potem povesil pogled, ko sem ga okaral. Odprl sem vrata in Klavdija povabil naprej. V roke mi je pomolil mojo najljubšo bombonjero in si slekel rjav usnjen plašč, v katerega je bil zavit. Vedno me je presenetil s svojim izgledom. Na sebi je imel belo srajco, izzivalno odprto, da je razkrivala njegova mogočna prsa. Videl sem tudi verižico, ki je počivala na njegovem vratu. Čez srajco je imel rjav sako in spodaj rjave hlače. Okoli vratu je imel debel poln šal, ki si ga je slekel skupaj s plaščem. Poleg čudovitega videza je vedno tudi zelo lepo dišal.

Stopil sem v kuhinjo, da sem do konca naribal sir, medtem ko si je Klavdij ogledal moje bivališče.  

»Ti smem ponuditi vino?« sem vprašal. »Kaj pa imaš?« je preveril. Nasmehnil sem se in odprl vitrino v dnevni sobi, polna je bila različnih vin. Nagnil se je v kuhinjo. »Aha, testenine … torej bova pila chardonnay,« je poznavalsko predlagal. Pokimal sem. »Ne spoznam se dosti na vina, to je bila očetova omarica, oboževal je vina,« sem pojasnil.

»Klavdij, hvala za včeraj,« sem rekel tiho, medtem ko sva jedla. Pokimal je in zagodel. »Velikokrat počneš take stvari?« je preveril in me strogo pogledal. Nisem vedel, kaj naj mu odgovorim. »Odvisno, a sedaj ne bova govorila o mojem seksualnem življenju,« sem rekel resno. »Zakaj pa ne? Sicer si pa ti začel …« je rekel izzivalno. Skomignil sem. »Samo zahvaliti sem se hotel, prvič se mi je zgodilo kaj takega,« sem pojasnil.

»Povej mi kaj o sebi … ukvarjaš se z nepremičninami … to sem prebral, pa drugače si poročen, imaš kaj otrok?« sem bil nesramno direkten. Pogledal me je ves presenečen, a je prebral, da ga le preizkušam. »Ne, nisem poročen. Nikoli nisem bil. Nimam otrok. Ukvarjam se z nepremičninami, oddajo, prodajo, svetovanjem. Živim v isti stavbi, v kateri delam, na vrhu. Obožujem okus in vonj kave. Rad imam vina. Rad berem. Sem gej. In zasvojen sem s tvojimi šopki,« je razkril del sebe.

»Prekinil sem z Oliverjem,« sem rekel iznenada, kot bi želel pojasniti, da med nama ni ovir. Pokimal je v znak podpore. »Pa je še kdo tak? Še kak ljubimec?« je preveril. Odkimal sem. »Ne, samo Erik, eden izmed tovornjakarjev, ki pride kdaj naokoli.« Opazoval sem, kako se je njegov obraz med tem spačil, kot da bi mu bila misel na Erika gnusna, kot da bi ga poznal.

»Kdo pa sta to na sliki?« je vprašal, ko sva po večerji posedala v dnevni sobi. »To sta Ian in Shaia, moja najboljša prijatelja,« sem odgovoril.

»A ju pogrešaš?« je previdno preveril in pokazal na sliko mami in očeta na desni strani stene. Pokimal sem. »Zelo. Včasih takole ob večerih slišim zvok trka v ograjo, zvok rešilnega vozila in policije. Tudi tisto noč sem ju slišal, a nisem vedel, kaj je bilo, dokler me niso poklicali.« Nežno me je prijel za roko, da me je pomiril. Spogledala sva se. V istem momentu se je med naju zrinil Paco, prosil za pozornost. »Sta navezana nate, a ne?« je komentiral Klavdij. »Ja, razvadil sem ju. Dobil sem ju od Iana in Shaie po smrti staršev. Postala sta moja nova družina,« sem odgovoril. »Tvoja družina, praviš …« je ponovil za mano in vstal. Denali je v trenutku dvignil glavo. Ko se mu je Klavdij približal, je začel dvigovati ustnice in kazati zobe. »Poljubil te bom,« je rekel Klavdij naglas, počepnil pred jeznega psa in ga poljubil na gobec. Z rokama sem si zakril oči od strahu, da bom ob naslednjem trenutku pred sabo videl krvavečega Klavdija. A ko sem jih zopet odprl, je bil z njima tudi Paco. Klavdij je sedel na robu Denalijeve pasje postelje in ga božal po glavi. Tako pokoren ni bil Denali še nikoli. Zasmejal sem se na ves glas. »Najprej me mora sprejeti tvoja družina …« je Klavdij komentiral svoje dejanje in zraven mirno šepnil besede »The Great One«, ki so bile pomen Denalijevega imena.