Sanela Kšela, Oglaševalni plakati na Kitajskem v 21. stoletju
Piše: Sanela Kšela
Založba: Kulturni center Maribor, Frontier 2013
Propaganda… propagandni plakati…
Kitajska kulturna revolucija…
Mao Zedong.
Oglaševalni plakati…
…kitajska umetnost… filozofija…
Xi Jinping
…in kitajska politika.
Odkar je izšla znanstvena monografija Oglaševalni plakati na Kitajskem v 21. stoletju, je veliko ljudi izrazilo željo monografijo prebrati in mi celo zastavilo kopico vprašanj. Vedela sem, da je tema monografije še kako relevantna v današnjem svetu, vendar sem se komaj pred kratkim začela zavedati, da ponuja ne le poglobljeno razumevanje kitajske umetnosti, filozofije in politike, temveč nam ponudi vpogled v to, kako učinkovita je vizualna propaganda in na kakšen način vpliva na nas na prav vsakem koraku.
“V katerem koli kitajskem mestu,” pravi, “je nemogoče narediti nekaj korakov, ne da bi videli vsaj kakšen plakat.” (Delo. Zorana Baković. Sporočila kitajskih plakatov: sanjajte kitajske sanje. Privzeto: 9. december 2020. Str. 17)
Vendar, ali to velja samo za Kitajsko ali tudi za Slovenijo? V znanstveni monografiji sicer ni primerjave, bi pa bila odlična iztočnica za nekoga, ki ga tovrstna tematika zanima.
“Pred pol stoletja je bil vpliv plakatov še močnejši, saj je bilo takrat med Kitajci še vedno veliko nepismenih, zato so bile slike najbolj prepričljiv način komuniciranja,” pravi Sanela Kšela. “A celo zdaj, ko so ljudje v glavnem pismeni, je vizualna predstavitev eno ključnih sporočil, ki neposredno prodrejo v zavest, jo oblikujejo in v njej puščajo svoj pečat. Poleg tega je k slikam pripisano sporočilo, zato kitajska oblast računa tudi na ta vpliv, ne glede na to, ali gre za propagandne ali oglaševalne plakate, ki so tako rekoč nasledniki nekdanjih propagandnih.” (Delo. Zorana Baković. Sporočila kitajskih plakatov: sanjajte kitajske sanje. Privzeto: 9. december 2020. Str. 17)
Kaj torej ponuja znanstvena monografija?
Ponuja vpogled v kitajsko umetnost v obliki oglaševalnih plakatov, kitajsko filozofijo in politiko. Vse troje se v obliki oglaševalnih plakatov nenehno prepleta.
Na sistematičen in lahko razumljiv način je prikazano, kako določeni segmenti plakatov sporočajo določeno sporočilo, kakšno vlogo imajo pri tem barve, velikost pisave in skrbno izbrane besede.
Zanimivost analize plakatov je bila tudi ugotovitev, da izvirajo iz petih regij Kitajske in se poslužujejo različnih umetniških stilov (kitajsko kmečko slikarstvo, rezanke, glinene figure, karikature in redukcija lesoreznega tiska).
Nazadnje se oglaševalni plakati dotaknejo tudi kitajske tradicije. To je tradicija, ki je bila še pred kratkim, na primer v času kitajske kulturne revolucije, ko so propagandni plakati dosegli vrhunec, zatirana. Zdi se, da jih je kitajska vlada v zadnjih letih začela uspešno uporabljati za učvrstitev kitajskega nacionalnega ponosa – med njimi najbolj izstopata Konfucij in konfucijanstvo.
Kaj je skupna točka vsem oglaševalnih plakatom?
Kitajske sanje, moje sanje
Ta plakat predstavlja osnovo vsem oglaševalnim plakatom. Na njej je beseda “Kitajska” napisana večje kot beseda “moje”. Pismenka za sanje je v rdeči barvi in večji velikosti pisave. Da je beseda “Kitajska” napisana večje kot “moje” niti slučajno ni naključje. To kaže namreč na to, da je Kitajska kot država, pomembnejša od posameznika. … in to je največji čar plakatov …
“Začenjam verjeti, da ima tudi zemlja dišečo aromo,
v trenutku očesa je bila oblikovana v to obliko.
Ti si duh ponovnega rojstva Nüwe.
Ti si sen Kua Fuja, ki zasleduje sonce.
Daj, da sproščeno hodim ob tebi,
da umijem tvoj pogled otroške nedolžnosti.
Z roko v roki me pusti, da grem s tabo,
naj majhne noge tečejo po poljih upanja.
Ah, Kitajska, moje sanje, resnično dišeče sanje…“