Niko Grafenauer: Kaj ima sonce najraje

Piše: Matej Krajnc

Mladinska knjiga, 2020

Niko Grafenauer je letos dopolnil 80 let in nekaj o tem ste lahko slišali tudi na letošnjem virtualnem knjižnem sejmu. Mi o letih ne bomo, ker niso pomembna, to je šele začetek in ko gledam naslovnico pričujočega ponatisa znamenite zbirke iz leta 1978, se spomnim tistega nekolikanj zmedenega fantka s svečko z naslovnice izvirne izdaje (1979); svet je bil nekolikanj mlajši, bil sem star 4 leta, knjižico sem znal na pamet. Ni me prestrašila kot Sto pesmi za otroke, ker so bile ilustracije lepše, pa tisto pretegujoče se sonce me je vedno spravljalo v smeh. Tudi Pedenjped, ki se je prvič pojavil leta 1977, me je odobrovoljeval, zato sem letos zastrigel, ko sem izvedel, da se obeta ponatis nekaterih Grafenauerjevih najbolj priljubljenih pesmi za najmlajše. “Otroci” in “najmlajši” tu zapisujem zgolj pogojno.

Pedenjped nas pozdravi že kar na začetku in predstavi tudi nekaj članov svoje družine. Zbirka je sicer razdeljena v tri dele: pedenjpedskega, živalskega in pesemsko popotovalnega, v posebnem razdelku pa nas pričaka avtozaver z znamenitim uvodnim verzom: “Naš avto je doma v garažni hiši …” Ilustracije Marjana Mančka pomenijo pedenjpedenjsko kontinuiteto, pa tudi sicer: kdo, če ne on? On, Bizovičar (ki je “zagrešil” Zajčevo Abecedarijo), Ančka Gošnik Godec, Marlenka Stupica, Kamila Volčanšek, Ive Šubic, Marička Koren, Aco Mavec, Jelka Reichman … vsa ta imena so bila (in so še vedno) porok za kakovost in spominjam se, da sem, lastnik vseh Kekcev, želel še posebej imeti vse Kekčeve slikanice z Maričkinimi ilustracijami. “A nisi prevelik?” je zanimalo mamo. “Daj no, kaj pa govoriš!” Grafenauerjeve pesmi so bile tako v družbi tistih, ki niso zaznamovale zgolj “dobo” ali “generacijo”, ampak dolgo, še neprekinjeno obdobje generacij, ki morajo nujno po tej poti, to je skoraj kot Pitagorov izrek. Poznaš Pedenjpeda, pa Murija? Ne? In kdo si ti? Pravzaprav je vse to čisto enostavno.

Preostane samo, da Niku voščimo srečno in zdravo – pero pa obdrži v rokah!, dodajamo, ker v delavnici še gori luč. Z novo izdajo pričujoče zbirke smo mi, ki smo še vedno mladi, spet še malce mlajši, tisti, ki pa so ob izidu še zelo zelo majhni, bodo lahko vstopili v svet, iz katerega se ne izstopi tako zlahka. Razen če si zagrenjen star Grinch. To pa mi že nismo!

Niko Grafenauer, vir: Goodreads.com

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.