Piše: Matej Krajnc

BMG, 2020

Kariera Shakin’ Stevensa se je začela že v davnih šestdesetih, resnična komercialna uspešnost pa šele tam okrog leta 1981, ko je priredil pesem Stuarta Hamblena This Old House in z njo prekrižaril lestvice. Do konca desetletja je na lestvice poslal še nekaj desetin uspešnic in se uvrstil na vrh med najuspešnejšimi izvajalci osemdesetih. Marsikdo je takrat, ob veliki pop slavi, pozabil, da je Stevens sedemdeseta prebil z zasedbo The Sunset, s katero je postal eden najbolj cenjenih izvajalcev roots glasbe v krogih, kjer se je to upoštevalo, zunaj dosega množičnih medijev in splošne slave. Nato je nastopil v muzikalu o Elvisu in stvari so se začele spreminjati, dvanajst let po tistem, ko je z bendom izdal prvi album. Letos pa, ko smo izvedeli, da se pripravlja velika zbirka njegovih solističnih del, je bilo jasno, da z zgodnjimi rokabilijevskimi rečmi ne bo nič. Shaky solo kariero upravičeno šteje od leta 1979, ker je takrat posnel prve pesmi kot čisti solist. Pričujoča zbirka na treh zgoščenkah in vinilih je prava stvar za vse, ki ne boste kupili devetnajst zgoščenk v kompletu, želite pa si vse največje Shakyjeve hite na enem mestu. In tu so – vsi singli, ki so mu v osemdesetih naredili ime in ga postavili na pop piedestal. Ob koncu desetletja je komercialna moč začela pešati, a nič ne de; Shakin’ Stevens je pel in igral naprej; po uspešnicah, kot so Marie Marie, Green Door, Oh Julie, Give Me Your Heart Tonight, Cry Just A Little Bit, Turning Away in Teardrops je v devetdesetih in vse do danes nanizal še nekaj manjših hitov in albumov, letos pa je ob objavi o izidu kolekcije singlov in velike škatle zbranih solističnih del med poslušalce poslal še dve poprej neobjavljeni pesmi: Wild At Heart in I Need You Now; v pričujoči zbirki najdete samo prvo, druga pa je v zbrani solo kolekciji.

Čeprav so nekateri še vedno mnenja, da se je Shaky v osemdesetih prodal “komerciali” in pozabil na svoje korenine, to ni povsem res. Klasičnih pop uspešnic je imel zelo malo, v glavnem je šlo za pop z rokenrolovskim, countryjevskim in riteminbluesovskim pridihom, bodisi avtorskim bodisi iz delavnice velikih mojstrov – od Big Joeja Turnerja preko Hamblena in Rickyja Nelsona do Davea Alvina. Imen je preveč, da bi jih naštevali in Shaky je tudi pri avtorskih pesmih izdatno črpal iz korenin. Nato je produkcija seveda povzročila, da se je vse skupaj slišalo dovolj radijsko, včasih celo preveč, Shaky pa je bil že preveč popularen, da bi imel kaj proti. Njegov vpliv v Evropi je bil velik, segel je tudi do Jugoslavije, kjer je Daniel Popović po njegovem zgledu denimo zgradil svoj prvi, komercialno najuspešnejši medijski imidž, podprt z avtorskimi pesmimi in pesmimi iz delavnice Đorđa Novkovića. Daniel se je pozneje odmaknil od tega imidža, a saj tudi Shaky ni čisto ves čas pošiljal v svet podobo neo pop-rockabillyjevca, je pa bil pri tem početju precej konsistenten vse do danes. Pesmi poznate, možakarja tudi; čas je za pot po osemdesetih, tisti z globokim žepom pa urno po box!

Vir fotografij: Amazon.co.uk