Piše: Matej Krajnc

Mladinska knjiga, 2020, ilustracije Jure Engelsberger

Smo se nekoč vsi igrali z avtomobilčki? Nekoč? Igramo se še dandanes, če je le mogoče. Sploh mi, ki ne vozimo, lahko tako potujemo po mizi ali postelji: od vznožja do blazine je ekvivalent diagonale po Evropi. In vedno smo imeli radi roadtripe. A svet avtomobilov ni zgolj igra, svoje zakonitosti ima, svoje male skrivnosti, ki jih ne vidimo, ko gledamo dolge kače na obvoznicah, mestnih večpasovnicah ali ozkih vaških cestah. Ja, zdaj smo od igrač že prešli na prave stvari. Kdo pravi, da nimajo svojih življenj? Nežive stvari, pravite? Ta je pa dobra! Personifikacija, nadaljujete? Ta je še boljša! Pojma nimate!

Aksinja Kermauner se je v svoji novi knjigi podala v svet avtomobilov, v njihove intimnejše, osebnejše sfere, ki jih ne opazimo in ki jih zato, ker so nam vbili v glave, da nežive stvari niso žive, nočemo razumeti. A domišljiji je treba pustiti prosto pot in hej, kako veste, da vaš BMW nima sina in hčere? Kako pa veste, da fiat punto, ki ga vozite, ni v prostem času varuška kakšnemu oplu? In ko nakupujete v Supernovi, Aleji, Qlandiji … ste prepričani, da vaš avto ni takrat tudi v Intersparu? In da ne tuhta, kako bo izšolal potomstvo? Še bolje: ste prepričani, da vaš avto ni tudi otročji?

Aksinja ne odgovori neposredno na vsa ta umestna vprašanja, predoči pa nam svet avtomobilov na način, ki je meni osebno nadvse blizu. Pred nas pripelje mesto avtomobilčkov, nekolikanj posebnih, a saj boste sami videli, zakaj. Tanej, Rebeka, Peter, Manca, Taj, Tajda, Lino, Miško … To niso avtomobilčki ali kamiončki, ki bi prepevali “Žena, jutr mam furo spet!”, ampak hodijo v vrtec Avtomobilska mularija, kjer jih vselej pričaka prijazna Sabina, kjer se lahko igrajo, kjer jih bolijo gume, a se vse uredi, kjer so izleti po velikih cestah tvegani, ker avtomobilčki še niso čisto tam … So pa za sedmimi širokimi avtocestami, za sedmimi velikimi krožišči in za sedmimi prostranimi parkirišči. Bogato ilustrirana in nadvse duhovita knjiga je napisana za otroke in mladino, a ne zgolj za tiste, ki jih na tak način označuje družba. Se ne znate več sprostiti, ste pozabili, kako je bilo, ko ste tudi sami hodili v vrtec Človeška mularija? Poskusite prešteti avtoceste, pa boste videli, da je svet vse preveč resen, da bi ga jemali preveč resno, vi in vaša mularija.

Zdaj pa vsi na piknik na bližnji travnik!