Piše: Matej Krajnc

Universal, 2020

Če ste leta 1990 kupili album Flashpoint, ste na njem dobili kratek prerez turneje Steel Wheels/Urban Jungle in nekaj novega gradiva. A govorilo se je, da plošča ni najbolj veren prikaz velike turneje, ki se je vršila po izidu albuma Steel Wheels (1989); ta je na sceno priletel kot bomba, mnogi so Stonese že odpisali. Zadnji studijski album so izdali leta 1986 sredi hudih medsebojnih nesoglasij in govorilo se je, da je to to. Jagger je snemal kot solist, Richards tudi. Album Dirty Work je leta 1986 kritika raztrgala, precej po krivici; šlo je za dobro ploščo, precej boljšo, kot sta bila albuma Emotional Rescue (1980) in Undercover Of The Night (1983). Ko pa se je pojavil album Steel Wheels s prvim singlom Mixed Emotions, so vsi skočili v zrak: Stonesi so spet v formi. Mixed Emotions je bila catchy pesmica, a bolj ali manj generična; precej boljše so bile pesmi Blinded By Love, Almost Hear You Sigh, Continental Drift in Terrifying. Druga uspešnica s plošče je bila Rock And A Hard Place, tudi nekolikanj klišejska, a svet se je navduševal nad “vrnitvijo” Stonesov in turneja je šla za med. O temle, širšem zapisu s turneje, se je že dolgo šušljalo, in pričujoči album je izšel kot razkošni box z dvema zgoščenkama, DVDjema, Blu-Rayjem in posebno zgoščenko z redkimi pesmimi s turneje. Naša različica je nekolikanj manj razkošna: dve zgoščenki in Blu-Ray. Vse to lahko dobite tudi na vinilu.

V bendu je takrat še bil Bill Wyman in v svojih spominih je nanizal marsikako anekdoto s turneje. Spomnim se, kako izdatno so jo takrat promovirali, celo na praznih kasetah TDK, če si kupil komplet vsaj petih, so bile nalepke “Urban Jungle”, na jugoslovanskih lestvicah pa tako Mixed Emotions kot Rock And A Hard Place. Dragan Bulič je nekaj pesmi zavrtel v svoji oddaji in spomnim se najinih dopisovanj, ko sva tuhtala, kaj neki bodo Stonesi igrali na turneji – kdo ve, kje so zdaj tista pisma! Igrali so izbor novih pesmi, repertoar pa je vključeval poglobljene sprehode po vseh obdobjih njihove kariere, spomnili so se tudi korenin na oder povabili goste, med drugimi Erica Claptona in Johna Leeja Hookerja. Ognjevita izvedba pesmi Boogie Chillen v zasedbi Stonesi-Hooker-Clapton je tudi v pričujoči zbirki.

Posnetek koncerta iz Atlantic Cityja, ki je v temle kompletu, se splača ogledati; Stonesi so pozneje redkokdaj igrali tako zelo ognjevito, kot da bi hoteli dokazati, da z njimi še ni konec. Vedno mi je zanimivo tudi, ko po kitari poseže Jagger, takrat ga pravzaprav najlažje prenašam, ker opusti zoprne primatske manirizme in je videti/slišati kot resničen, verodostojen glasbenik. Izbor kitar je sploh vreden ogleda – Keithovi telecastri, Woodovi strati … In navdušenje občinstva, ki se ni zavedalo tedanjih koronavirusov v zraku – in je preživelo, brez mask, panike in zastraševanj. V New Jerseyju so Stonesi naredili odličen show in zabavno je videti Claptona, kako ob Hookerjevem nastopu stoji zadaj in se navdušeno smeji. Če želite še širšo sliko, svetujemo obširnejšo izdajo, ki ima tudi obširno ceno. Niti tale naša ni čisto poceni, a hej, rokenrol je tega vreden. Od Start Me Up do Jumping Jack Flash, ki zaključi jerseyjevsko ekstravaganco.