Piše: Vlasta Črčinovič Krofič
Dušan Hedl, Podjetništvo v kulturi
Subkulturni azil Maribor, knjižna zbirka Frontier, 2012
Dušan Hedl, magister poslovnih ved in inženir elektrotehnike, že več kot štiri desetletja sooblikuje sodobno kulturno dogajanje v Sloveniji. Je soustanovitelj kulturnih institucij, glasbenik, umetnik, režiser, založnik, urednik in manager.
V letu 2012 je pri založbi Subkulturni azil, zavodu za umetniško produkcijo in založništvo izšla njegova knjiga z naslovom Podjetništvo v kulturi. (Danes založba deluje pod nazivom Kulturni center Maribor.) Spremno besedo h knjižnemu delu je napisal Jure Aleksejev.
Ob izidu knjige je Dušan Hedl izjavil: “Moramo se naučiti, da je umetnost treba plačati.”
Podjetništvo v kulturi je znanstvena monografija, sestavljena iz besedila diplomske naloge in drugih besedil, ki jih je Dušan Hedl napisal med študijem poslovnih ved. V knjigi avtor:
- dokazuje prepletenost ekonomije in kulture,
- predstavi organizacijsko strukturo aktualne organizacijske kulture,
- nasprotja med javnim in zasebnim interesom,
- predstavi mariborske kulturne institucije,
- analizira proračuna Mestne občine Maribor, ki se nanašata na kulturne postavke v letih 2005 in 2006,
- predlaga spremembe organizacije in zaposlitvene politike v javnih zavodih
- in navede predloge za oživljanje kulturne produkcije v mestu na osnovi približevanja podjetništva h kulturi.
»Slovenska kulturna politika temelji na romantičnem dojemanju umetniškega poslanstva, na poveličevanju višje duhovne vrednosti umetniškega ustvarjanja. V sodobni družbi pa je pomemben element produkcijski pristop pri ustvarjanju kulturnih dobrin […] Nihče v Sloveniji ne upa kulture obravnavati s stališča tržnega blaga […] Sistem javnih zavodov je povozil čas, je nestimulativen in organizacijsko neučinkovit in razsipen do skrajnosti. Diskusija na kulturni sceni je zgolj obdržati sistem na starih tirnicah […]«
Avtor je kritičen do medkulturnega konflikta med ekonomisti in kulturniki. Umetniki so prav tako, če ne še najbolj pomembni, vendar so mnogi med njimi kot akterji postavljeni na stranski tir. Navedene kategorije so opredeljene tako:
- Ekonomisti zagovarjajo tržnost v kulturi.
- Kulturniki so osebe, zaposlene in delujoče v kulturnih ustanovah. To so v mnogih primerih birokrati, ki hočejo obdržati svoj trenutni položaj.
- Umetniki so osebe, ki umetnost proizvajajo in si želijo javno prepoznavnost in ob tem razumljivo tudi finančni učinek, saj je brez tega nemogoče preživeti,
Dušan Hedl vidi rešitev v predelavi kulturnih institucij, financiranih s strani države, v kulturno-podjetniške institucije, ki živijo od lastnih finančnih virov.
V zvezi z delom Dušana Hedla: Podjetništvo v kulturi se postavi vprašanje, v koliki meri je opravljena raziskava skupaj z ugotovitvami in predlaganimi rešitvami aktualna. Od izida obravnavanega knjižnega dela je bilo sprejetih več nacionalnih programov. Zadnji med njimi je Nacionalni program za kulturo, sprejet za obdobje 2018 – 2025. V zvezi s tem zadnjim, podobno kot s prejšnjimi, se pojavljajo polemike o njegovi ustreznosti. V preteklem in letošnjem letu sta omejevanje in zaustavitev javnega življenja prizadela mnoge ustvarjalce – umetnike. Morda je sedaj pravi oziroma skrajni čas, da razbremenimo, rešimo in osvobodimo kulturo starih spon. Zato ne bo odveč, če vzamemo v roke Podjetništvo v kulturi Dušana Hedla in sledimo vsaj nekaterim koristnim napotkom za uresničitev podjetništva v kulturi. Zavedajmo se, da h kulturi prispevamo in jo ustvarjamo vsi, ki se z njo ukvarjamo, in ne le peščica privilegiranih.