Piše: Melanija M. K. Lamerov

»K. V. T.«

Tudi sam se nisem mogel več držati stran. Po vsem tem, kar je rekel Oliverju in Eriku, sem vedel, da je čas, čas, da se predava drug drugemu v celoti. Tokrat sva slekla drug drugega. Ljubila sva se in se crkljala. Pristala sva v spalnici. Drug drugega sva naenkrat vzela v usta in se v par minutah pripeljala do orgazma. Končno sem našel nekoga, ki je bil po prvem orgazmu le še bolj trd in pohoten. Ravno pravi zame. Zaril sem se med njegovi ritnici, ga ovohal in okusil. Z jezikom sem prebudil tesno luknjico in potem še s prstkom zdrsnil vanjo. Obrnil me je na trebuh in si tudi sam postregel mojo ritko. Z užitkom me je okušal in vame rinil z jezikom. Svojega tiča je namestil med moji ritnici in me zlorabil, ko me je fukal na suho. Česa takega nisem dovolil še nikomur poprej. Njegov orgazem je pristal na moji trtici in mojega je vpila rjuha.

Zander se je zadihano ulegel poleg mene in me nežno potegnil nase. Razširil je noge in me privil k sebi. Najprej sem ga samo malo dražil, potem je trd, že naoljen tič sam našel pravo pot vanj. Počasi sem se zarinil v njegove globine, v njegovo željno ozko kraljestvo. Poljubil sem ga, sesal njegov vrat, ustnice. Ljubila sva se počasi, z užitkom, z občutkom. Grabil me je za ritnici, me vodil in vlekel vase. Čutil sem, kako me je pričel stiskati, čutil, kako je njegova moška G točka popustila pod mojimi seksualnimi vdori. Njegov tič je eksplodiral, tam na mojem trebuhu, medtem ko sem se sam v celoti izlil vanj. Zander se je zadovoljno nasmehnil in me poljubil. Obležala sva, po treh orgazmih z njim sem bil v celoti potešen. »O fak, pozabila sva na kondom … kaj, če imam …« je rekel Zander. »Pomiri se, jaz ne morem imeti ničesar … in ničesar mi ne moreš dati …« sem ga hitro pomiril. »Še dobro, sam bom pa moral kaj na pregled, za vsak slučaj … čeprav vedno uporabljam kondome,« je dodal in se pretegnil.

»Resno, spet si trd?« sem vprašal ves začuden. Sramežljivo se je nasmehnil. »Ti res ne zmanjka pohote v krvi, a ne …« sem se pohecal in ga objel.

Stisnil se je k meni, svojega trdega tiča položil na moje stegno in glavo položil na moja prsa. Ni dolgo trajalo in že je zaspal. Tudi Paco in Denali sta se pretihotapila v spalnico in se ulegla na konec postelje.

Prvič, da sem ob kom zares trdno zaspal. Zbudil sem se šele, ko je Zander vstal iz postelje in so tla pod njegovo težo zaškripala. »Ti kar ostani v postelji, nedelja je … jaz grem samo uredit rastline,« je rekel, me poljubil in nase navlekel široko trenirko.

Sprehodil sem se po posestvu, se malo igral s Pacotom in Denalijem. Zanderjev dom, okolica s cvetličarno in vrtnarijo mi je bila všeč. Imeli so veliko poslopij, rastlinjake, trgovinico, vrtove in skladišče. Celotno posestvo je bilo ograjeno z veliko kamnito ograjo, ki je bila na vrhu dokončana z izrezljano kovino. Mali park med hišo in poslovnimi objekti, zasebna zelenica za hišo in celo zunanji masažni bazen. Vsa okolica je bila urejena, pospravljena in čista.

Zanderja sem našel v najmanjšem rastlinjaku, bil je visoko na lestvi in zalival neke viseče cvetlice. Ko se je spravljal nazaj dol, mu je spodrsnilo na mokri stopnički. Ujel sem ga, preden bi nerodno padel po tleh. »Klavdij,« je hvaležno dahnil in se pomiril v mojem objemu. »Takoj zdaj jo vržem stran,« je rekel in zalivalko z luknjico v dnu vrgel v kot, kjer je ležala še ostala krama.

»Da me ne bo začelo preveč skrbeti zate …« sem rekel in dodal: »Ljudje ste tako ranljivi.« Nasmehnil se je. »Važno, da smo kje tudi prožni in raztegljivi,« je odgovoril in me strastno poljubil. »Julijan je zadnjič rekel … da nikoli nisi,« je previdno rekel Zander in me pogledal. »Bil s človekom,« sem dokončal njegovo vprašanje in hkrati odgovoril: »Res je, samo enkrat sem poskusil, dolgo let nazaj … takrat se še nisem znal tako kontrolirati … ni se končalo najbolje … in potem nisem več poskusil … vedno me je bilo strah … da ga bom poškodoval …« Zander je razumljivo pokimal. »Kaj misliš s tem, da se ni najbolje končalo? Si ga ubil?« je bil direkten. »Skoraj,« sem iskreno odgovoril in čakal, če se bo morda prestrašil, če se bo njegovo počutje kaj spremenilo, a se ni.

»Tudi s tabo sem še previden, veš … ampak si ti drugačen … veliko več preneseš … že od začetka je drugače, kot da bi vedel, da te ne bom poškodoval …« sem nekako pojasnil svoje ugotovitve. »Saj me ne boš poškodoval … ker ti popolnoma zaupam,« je rekel in se stisnil k meni. Poljubil sem ga in ga dvignil na rob delovnega pulta. Z roko sem segel pod majico in pretipal njegov trebuh, medtem ko sem z drugo preveril, kako trd je že. Kar naenkrat sem zaznal nekoga v bližini. »Jutro, Zander,« je rekla stara ženica, ki je vstopila v rastlinjak z druge strani. Zander se je sramežljivo nasmejal. »Jutro, Amelia,« je rekel in me pogledal. »Ne pustita se motiti, samo pogledala bom, kako je moja ljubica, in že grem,« je rekla lahkotno. Prijel me je za roko in me zvlekel po rastlinjaku. »Amelia, to je Klavdij, moj … partner,« je rekel, ko sva obstala za njo. Obrnila se je, vsa presenečena in vesela. Ko pa me je pogledala v obraz, se je zresnila in mi vljudno podala roko. V njej sem zaznal kanček strahu in previdnosti. Tudi Zander je opazil njen odziv. Hitro jo je nekaj vprašal in jo zamotil z rastlinami, da sva lahko šla nazaj proti hiši.

»In kdaj si mi nameraval povedati, da imaš za hišo masažni bazen?« sem vprašal Zanderja proti večeru. Zarežal se je, kot da je tudi sam pozabil nanj, in hitro odhitel ven. Odstranil je zaščitno pregrinjalo in bil rahlo razočaran nad umazanostjo vode. »Bom jaz uredil,« sem rekel drzno in z enim gibom roke iz masažnega bazena spravil umazano vodo in jo nadomestil z novo, s katero sem bazen očistil in spral. S tleskom prstov sem vanj natočil novo vročo vodo in po vrhu posul cvetove vseh možnih cvetlic. Zander me je pogledal ves očaran. »Sleci naju,« je prosil in me prijel za roko. Namestila sva se v vročo vodo, ki je preko pare izginjala v zrak. Zander je prijetno zagodel, ko se je njegovo telo grelo in gnetlo na masažnih šobicah. Pograbil sem ga in ga povlekel nase. Poljubila sva se, se opazovala in smehljala. Všeč mi je bilo, ko si je šel z roko skozi daljše lase, ki so mu kdaj ponagajali, ko so padli na oči. Poiskal sem njegovo luknjico in vanj zaril svoj prst, hkrati z drugo roko dražil njegovega tiča. Na sebi sem čutil njegove dražljaje, način, kako me je božal in negoval. Oba sva se izlila v vrelo vodo in potem obsedela tesno drug ob drugem.

»Kako grozno je takole gledati v trdo temo … in nič videti, tema pa me lahko gleda nazaj,« je rekel tiho in zasanjano. Čutil sem, kako je trznil ob misli, ki se mu je preganjala po glavi. »Ne skrbi, saj jaz vidim namesto tebe …« sem rekel. »Ali je kdo tu, v bližini, v tej temi, naju opazuje kakšna žival?« je vprašal radovedno in bolj v hecu. Napel sem oči in globoko vdihnil. »Voham veverice, zajca, srno … fak …« sem jezno zarenčal, zaklel, se zresnil in napel. »Kaj je?« je preveril Zander in se še bolj stisnil k meni. »Nič, nič več ni … bilo pa je …« sem iskreno odgovoril in naju teleportiral v hišo, stran pred radovednimi pogledi. »Kdo je bil?« je preveril Zander previdno. Skomignil sem. »Radovedni ljudje, ki se ne znajo brigati zase, a ne skrbi, ni pomembno …« »Se moram bati?« je nadaljeval. Odkimal sem in ga pobožal po glavi, da se je pomiril. »Ne, ona naj se boji,« sem odgovoril mimogrede.

Pod tušem sva se milila. Zander mi je razlagal o Ianu in pravilu, ki ga je prekršil, ko je padel na Tina. Poslušal sem ga le napol, komaj sem krotil jezo v sebi. Nisem mogel verjeti, da si lahko nekdo drzne opazovati moje intimne trenutke. »Muc, kje si ti …« je rekel Zander, ko je opazil, da sem zamaknjen. Spogledala sva se, zresnil sem se in glasno zagodel. Zanderjevo dihanje se je pospešilo, kot bi se me rahlo ustrašil. Sunkovito sem ga obrnil in zagrizel v njegovo ramo ter se še ves namiljen grobo zarinil v njegovo ozko rit. Glasno je zagodel in spačil obraz. Potem je glavo vrgel nazaj in me z desno roko potegnil še bolj k sebi. Fukal sem ga, hitro in grobo. Pustil sem, da voda teče po naju. Poslušal in opazoval sem, kako podrejeno in željno me je sprejemal vase. Grizel sem njegov vrat in ramena. Končno sem se pomiril in iz sebe izgnal jezo. Zjutraj sem v pisarni uredil le najnujnejše. Potem sem se kulturno, kot človek, usedel v avto in se odpeljal do stanovanjskega bloka, v katerem je živela Niobe. Vedel sem, da je doma, ker je bil ponedeljek. Ko sem stal pred njenimi vrati, sem zaznal, da ve, da sem tam. Čutil sem tudi, kako vznemirjena in nesigurna je bila. Močno sem potrkal in takoj mi je odprla vrata. Vstopil sem. Jeza v meni se je le še povečala, ko sem zagledal njen obraz. Globoko sem vdihnil, preden bi kaj rekel, a me je pogumno prekinila. »Klavdij, jaz … nisem hotela,« je jecljala. »Dovolj!« sem zavpil in stopil korak bližje. »Kako si drzneš … izgovarjati se, lagati, me opazovati … Kaj za vraga si razmišljala? Kaj si počela tam, skrita v gozdu? Posegala si v mojo intimnost … potem pa se imaš za mojo prijateljico?« sem vpil. Hlipala je. »Saj sem tvoja prijateljica…«»Aja? Kakšna prijateljica le? Da se naslajaš in sliniš nad tem, kar jaz počnem s svojo sorodno dušo?« sem izbruhnil. »Koliko časa si naju opazovala? Si videla, kako sva se ljubila, kako nama je prišlo?« sem bil predrzen. Spačila je obraz in pokorno sklonila pogled. Bil sem tako jezen. Počutil sem se izdano. Mojo jezo je čutila v sebi, nehote sem ji jo predal preko magije. Peklo in žgalo jo je, volkodlaki so bili še posebej občutljivi na jezo. Potem naju je prekinil Julijan. »Klavdij Vernon, dovolj, boli jo!« je bil resen. Odmaknil sem se za korak in se obrnil stran od Niobe. »Oprosti, Julijan,« je rekla tiho, tam nekje za mano. »Pojasni mu,« je šepnil Julijan in jo vzpodbudil k govoru. »Julijan mi je povedal, radovedna sem bila … tudi jaz sem ga želela videti, sledila sem ti … potem sem se zvečer vrnila in vaju videla v … vem, da je bilo narobe, a nikakor nisem mogla stran, opazovala sem vaju … in on je tako dišal … a sem zbežala takoj, ko si začel zaznavati,« je pojasnila Niobe. Zavzdihnil sem. »Moja prijatelja sta, če bi mi samo rekla … bi ti ga predstavil,« sem omenil in vprašal: »Vohala si ga?« Pokimala je in tudi Julijan je pritrdil. »Zelo intenziven in privlačen vonj ima,« je rekel. Zavzdihnil sem. »Torej je res … to je zato, ker je moj, ker sem vaš nadrejeni, ker ima v sebi del mene … zato vas privlači, zato bo vaba za vse bedake, ki do mene gojijo kakršnokoli zamero,« sem jezno naznanil, pograbil enosed in ga z vso silo zabrisal v steno.