Nekoč je živel eden in edini Vlado. Že od rojstva je imel svojo sobo – le zase. V vrtcu je bil vedno prvi, ki je držal vrv, ko so šli na sprehod. V šoli je bil predsednik razreda od prvega razreda do konca. Nihče si ni upal neglasovati zanj. Ko je končal osnovno šolo (ni je zaključil, zgolj končal jo je), je odprl z. s. p. (zelo samostojni podjetnik) in se ukvarjal s poslovnim svetovanjem. To je delal tako, da je prišel v gostinski lokal in lastniku svetoval, naj mu da denar. Ko ga je dobil, se je poslovil. Če ga ni dobil, je svetoval toliko časa, dokler ga ni dobil, in potem se je poslovil. Nekateri trdijo, da je bil nasilen, ampak to ni res – vedno je prijazno svetoval. Nasilje je uporabil le, če je bilo res nujno potrebno – npr. če mu niso dali denarja, kot je svetoval. Živel je lepo in vsi so ga spoštovali.

Zgodba je iz knjige Zelo kratke zgodbe, zbirka Frontier 2020.

foto: Gita Krishnamurti via Unsplash