»Boemsko pustolovstvo v soseščini«

piše: Milan Novak

Ines Hrain je življenjsko povezana z Varaždinom. Po poklicu je učiteljica, s svojim pisanjem pa aktivno sodeluje v varaždinskem literarnem življenju. Objavlja kratke zgodbe in občasno članke, povezane z literaturo. Je avtorica številnih dramskih besedil za otroke. Je ena najzanimivejših predstavnic novega vala varaždinske literarne scene, zanjo so značilne urbane, sodobne teme. Doslej je izdala šest romanov. V delih se posveča navadnim ljudem in njihovim zgodbam. Njena dela se prevajajo v angleški in slovenski jezik.   

Zadnji njen roman, PUSTI OTOK 2 – OTETI, je namenjen najstniški generaciji bralcev. Napeta, resno zavozlana zgodba o Emini in Željku, ki se znajdeta sredi nove avanture. Roman za mlade radovedne bralce, ki ljubijo sveže izzive in neobičajne zaplete. Zgodba v romanu PUSTI OTOK 2 – OTETI se naslanja na zaključke iz prve knjige PUSTI OTOK, Emina in Željko se že tam zbližata, postaneta medijski zvezdi in vse se zdi pravljično lepo. A morda je ta pravljica le nova utvara, morda pisateljica že snuje kak presunljiv obrat. In res, avtorica te evforične trenutke slave spretno izkoristi za iztočnico v novo pustolovščino. Skoraj neopazno se stara zgodba konča in že smo sredi novega zapleta.

Ines Hrain piše tekoče, uporablja preproste stavčne zveze in tvori kratke povedi. Med akterji prevladuje premi govor, kar daje besedilu potrebno dinamiko in bralcu čar neposrednega doživetja. Kot že rečeno, roman je namenjen najstnikom. Avtorica se, kot učiteljica, toliko bolj zaveda njihove čustvene občutljivosti v tem obdobju. Tudi zato so navedki njenih junakov premišljeni. Protagonisti imajo primeren odnos do pitja alkohola, do prezgodnje spolnosti, imajo odgovoren odnos do šolskih obveznosti, so spoštljivi in predvsem so iskreni. Laži, ki se v zgodbi spletajo, so razkrinkane in posledice primerno boleče razporejene.

Zgodba se ne poglablja v resnejše notranje konflikte akterjev, ampak ostaja na površju dogajanja, v okolju. To besedilu zagotavlja potrebno lahkotnost in bralec je v resni skušnjavi, da knjigo »pogoltne v enem hipu«, ne da bi jo odložil, dokler ne pride do konca. Za otroke je to pomembno, zagotovo danes, ko knjiga vstopa v vse bolj zahteven boj za pozornost z ostalimi konkurenti, predvsem video mediji.

O tem v spremni besedi piše tudi profesorica Lidija Novosel. Posredujem iz hrvaščine preveden del njenega razmišljanja o knjigi PUSTI OTOK 2 – OTETI:

Avtorica spretno prepleta elemente kriminalističnega žanra, kot so ugrabitve, policijske in detektivske preiskave, živahna menjava skrivnih lokacij, prikrivanje sledi, nepričakovani preobrati. Suvereno fabuliranje, ki temelji na vzporedni konstrukciji zapleta, ki vodi nit zgodbe proti njenemu logičnemu koncu, in hitri, dinamični dialogi, so glavne značilnosti avtoričinega sloga – zavestno se odpove preglobokim opisom in razpravam, iskreno in vztrajno se posveti ustvarjanju napetosti v zgodbi, vendar se uspe dotakniti tudi nekaterih tipičnih mladostniških problemov, s katerimi se lahko mladi bralci poistovetijo, kot so mladostniški pritiski, življenjske odločitve mladih v formativnih letih, oblikovanje odnosa do ljubezni, mladostniških odnosov in življenjskih vrednot na splošno; mladim nevsiljivo posreduje ideje in sporočila o kratkotrajnosti trenutkov slave, o vrednosti ponižnosti, hvaležnosti, zvestobe, truda in vztrajnosti. Čeprav je za pustolovsko-kriminalističen žanr značilna črno-bela karakterizacija likov, je avtorici uspel majhen odmik: na primer, nekateri prvotno negativni liki zaradi grižnje vesti spremenijo karakter, kar se dobro vklopi v potek pripovedovanja, oziroma ustvarjanja zakonitosti fabuliranja.

Predhodnik romana PUSTI OTOK 2 – OTETI, Pusti otok iz leta 2017 torej, je že preveden v slovenski jezik (SAMOTNI OTOK, Skrivnost, Hoče, 2017) in je med našimi mladimi bralci zelo dobro sprejet. Zelo primerno bi bilo, ki bi izšel slovenski prevod tudi tega romana.

Napeto je!