Ervin Hartman: Ples, ples, ples …

  V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je v Mariboru, kot sem že omenil, na glasbenem področju marsikaj dogajalo. Mesto je bilo dovzetno za novosti in glasbeno razgibano. Igralo in plesalo se je na vseh mogočih in nemogočih koncih in krajih. Igrati sem začel že zgodaj in skoraj ni bilo plesišča ali gostišča v Mariboru in njegovi okolici, kjer ne bi sodeloval. Ansamble smo pogosto sestavili kar na hitro in spontano. Če je imel kdo naročilo za kak špil, je poiskal še nekaj prostih muzikantov in že smo igrali. Seveda pa smo vztrajali tudi v svojih stalnih skupinah. Plesi so potekali na večini mariborskih srednjih šol in tako sem igral na Prvi gimnaziji, Drugi gimnaziji, Srednji kmetijski šoli, v dvorani na Strmi ulici in seveda po kavarnah, in to v Veliki kavarni, Kavarni Jadran, Kino kavarni, Kavarni Astoria in takratnih mariborskih hotelih, kot sta bila Hotel Orel in Hotel Slavija, ter v Baru in Dancingu. Tudi večina gostiln je tedaj imela živo glasbo. Gostje so ji lahko prisluhnili v gostilnah Triglav na Radvanjski cesti, Lauko, Lokomotiva, Union, Branik in drugih. Veliko plesov je bilo tudi na prostem, na primer na športnih igriščih in prizoriščih veselic na obrobju mesta; organizirali so jih gasilci in druga društva.

MODRI KVARTET v zasedbi: Rodošek, harmonika, Repovž, kontrabas, Krajnc, kitara, Šebart, trobenta in Hartman, bobni. Fotografija: arhiv E. Hartmana.

   Posebej dobro obiskani in odmevni so bili številni plesi različnih »cehovskih skupin«, na primer trgovcev, aranžerjev, tekstilcev, inženirjev in tehnikov, lovcev, poštarjev in drugih. Ti plesi so bili v Slaviji, Hotelu Orel in Restavraciji Center, nekaj časa pa tudi v Hali C Mariborskega razstavišča. Tam je potekala tudi večina maturantskih plesov, ki jih je vodil plesni mojster Simončič.

 Ansambel Jožeta Krežeta s pevcema Heleno Vergles in Rudijem Trojnerjem na drugem PTT plesu leta 1974. Fotografija: arhiv E. Hartmana.

  Čas napravi svoje. Tako številnih in sproščenih druženj ni več. Koronakriza je zarezala med nas. Plesi, igranje in druženje so zdaj samo še lepi spomini. Takrat nismo niti pomislili, kako zelo drugačna in nepredvidljiva bo prihodnost.

(Tekst je odlomek iz knjige Hartmanove prigode, Kulturni center Maribor, Frontier 176, 2021)

Ervin Hartman

Ervin Hartman je vsestranski glasbenik, predvsem pa dirigent. Njegov glavni instrument je bil rog. Poleg roga je temeljito spoznal igranje na tolkalih, sicer pa tudi druge pihalne in trobilne instrumente. Ob glasbenem izobraževanju je diplomiral še na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Njegova poklicna pot je bila zelo raznolika in bogata, od trgovskega pomočnika do ekonomista s poudarkom na investicijah pa kulturnega animatorja, novinarja, bibliotekarja, glasbenega pedagoga, urednika, vodje marketinga do založnika. Ljubiteljsko pa se ukvarja tudi s slikarstvom. Leta 1990 je ustanovil podjetje Hartman d. o. o. glasbena založbena – instrumenti, ki ima pet trgovin z glasbili in muzikalijami po Sloveniji. Poštnemu pihalnemu orkestru je dirigiral skoraj 52 let, od leta 1967 do 2019. Ob igranju v raznih ansamblih in orkestrih je dirigiral pihalnemu in harmonikarskemu orkestru ter brass bandu. Napisal in uglasbil je tudi nekaj skladb za pihalne orkestre in komorne ansamble. Je ustanovitelj, ravnatelj in učitelj na Ljubiteljski glasbeni šoli KUD Pošta Maribor, ki uspešno deluje že od leta 1976, prav tako je tudi ustanovitelj (leta 2002) Godbe veteranov Štajerske, v kateri sodelujejo godbenice in godbeniki, starejši od 50 let. V njej sodeluje tudi tretjina glasbenikov iz Avstrije. Aktiven je tudi na organizacijskem področju, kjer opravlja razne funkcije v glasbenih odborih in komisijah na občinski, republiški in mednarodni ravni.

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.