Likovno sekcijo Kulturno-umetniškega društva smo ustanovili leta 1976. Ves čas je bila zelo dejavna. Srečavali smo se vsak teden in občasno pripravljali tudi likovne kolonije. Ker je bil Poštarski dom pod Plešivcem pod okriljem PTT podjetja, smo leta 1988 tam organizirali nekajdnevno srečanje članov sekcije. Bivanje v idilični naravi nas je spodbudilo k ustvarjanju. Od jutra do večera smo slikali pokrajino, sosednje kmetije in prizore iz narave.
Večere smo preživljali v prijetnem in ustvarjalnem druženju. Nekega jutra sem se že navsezgodaj namestil pred kočo in se pripravljal za slikanje. Postavil sem slikarsko stojalo in prenosni stolček ter na paleto nanesel oljne barve. Ko sem tako urejal vse potrebno za začetek slikanja, je prišla ena od članic sekcije, se ustavila za menoj in radovedno gledala, kam neki sem usmeril svoj pogled. Obrnjen sem biti proti dolini. V ozadju je bilo Pohorje, vendar ne doline in ne Pohorja ni bilo mogoče videti, ker je bila gosta megla. Prijateljica me je vprašala, kaj bom naslikal. Odgovoril sem ji, da pravzaprav še ne vem. Počakal bom, da bom zagledal kak vznemirljiv prizor. Če se megla ne bo dvignila, bom naslikal pač meglo. Megla se je nato razkadila in pokazal se je čudovit razgled. Prenesel sem ga na platno in slika mi je dobro uspela, zato mi nihče ne more očitati, da sem bil podoben butalskemu kovaču, ki na začetku kovanja res ni vedel, kaj bo nastalo – lopata ali vile. Tudi upodobitev megle bi bila prav lepa.
(Tekst je odlomek iz knjige Hartmanove prigode, Kulturni center Maribor, Frontier 176, 2021)