“Vsak, ki se ga poezija na plakatih dotakne in ji nameni čas za branje, je zame dragocen.“

Spraševala: Tonja Jelen

Poezija na mestnih ulicah je eden od lepših projektov, ki krasijo mariborske ulice in okoliške mariborske kraje. Vsako leto, naj bodo dež, sonce, mrzle meglice, jutro, pretočen popoldan, ali prazen večer, ki se preveša v noč, nas plakatna poezija privablja s svojo odlično slovensko sodobno poezijo. Ne gre spregledati, kako včasih nezavedno mimoidoči berejo in strmijo v plakat. Na avtobusni postaji, blizu znane papirnice, v podhodu … se ustavljajo posamezniki/-ice ali gruče, ko odhajajo ali prihajajo popolnoma naključno. Ali si poetičen sprehod z lovljenjem plakatov pripravijo kar sami. Res je, poezija ima resda mali krog bralk/-cev, pa vendar so take akcije več kot dobrodošle. Da nas popeljejo v svetove pesnikov/-ic. Da začutimo likovno podobo, ki se spaja s poezijo in obratno. In da začutimo besede še kako drugače, ne s samo propagando po več, po materializmu.

O projektu Poezija na mestnih ulicah sem se pogovarjala s pobudnikom in literarnim selektorjem Ninom Flisarjem, urednikom pri založbi Pivec, pesnikom, moderatorjem in nasploh pomembnim literarnim akterjem, ki želi literaturo ponuditi čim več ljudem.

1. Umetniški projekt Poezija na mestnih ulicah je že skoraj jesenska stalnica, ki sprehajalke/-ce po Mariboru in njegovi okolici vpeljuje v svet poezije in zadnji dve leti tudi slike oziroma ilustracije. Najprej – kako dojemaš plakat kot marketing in, nadalje, kako združuješ to s poezijo?

Poezija na mestnih ulicah že 14. leto zapored s sodobno slovensko poezijo nagovarja mimoidoče; ker je umeščena na plakate v javnem prostoru je potencialnih bralcev/ogledovalcev poezije veliko, saj so mestne ulice in trgi polni ljudi. Temeljna ideja je že od začetka ta, da se nekako gverilsko zavzame prostor, ki je praviloma zelo intenzivno izkoriščan v marketinške namene, za promocijo izdelkov, dogodkov in storitev, in se ga nameni drugačnim vsebinam, umetniškim, tako da postane prostor estetskega užitka, prostor družbene in osebne refleksije. Zadnji dve leti so se ob sodelovanju kuratorke Petre Čeh projektu pridružili mladi likovni umetniki. Na ta način nastaja simbioza med tema dvema umetniškima zvrstema, drug v drugi dobita nadgradnjo. Oboje pa združi v celostno podobo z izborom fontov in umeščanje pesmi v ilustracijo oblikovalec Uroš Lehner – Ookie.

• Gre za ogromne plakate, ki jih je težko prezreti. Ali imaš mogoče kakšno prigodo glede tega – so se na plakatih mogoče pojavili kakšni odzivi?

Pred dobrim desetletjem ob začetku projekta so bili plakati precej manjši, a smo kmalu ugotovili, da je velikost pomembna, tako so se z leta v leto večali in po nekaj letih dosegli maksimalno velikost za plakatna mesta, gre za format 1,4 x 2 m. Skladno z večanjem so postajali vse boj opazni. V teh letih se je zgodilo marsikaj. Nekaj so jih celo ukradli, zgleda, da so si jih nekateri želeli odnesti domov. Seveda so bili na plakatih številni zapisi, nekateri banalni, nekaj pa jih je bilo prav zanimivih, saj so bili na nek način korespondenca s pesmijo na plakatu – poezija je sprožila odziv. Vesel sem tudi vsakoletne medijske pozornosti, ki je ne manjka, saj se zdi medijem tovrstna akcija zanimiva. A nekako najbolj nas pri vztrajanju vodi misel, da mnogim ljudem v tem hitrem tempu, omogočimo stik s kvalitetno slovensko poezijo. Nekako upamo, da se potem, ko jih nanjo spomnimo, najde kak njen odmev tudi v njihovih življenjih z nakupom kakšne zbirke ali izposojo v knjižnici.

• Pred kratkim si dejal, da je Avgust Demšar s svojimi kriminalkami naredil za množično branje veliko. Če te parafraziram, je enako s plakatno poezijo in z branjem poezije?

Slovenska kriminalka je s svojo priljubljenostjo v zadnjih desetih letih nedvomno naredila precej za bralno kulturo, saj je vrnila k branju del slovenske populacije. Ne domišljam si, da je plakatna akcija tako uspešna. Tudi narava poezije je taka, da jo v družbi redno bere le določen krog ljudi. A kot že rečeno, ob mnogih vsebinah, ki se nam preko medijev vsiljujejo, je včasih ljudi treba spomniti, da obstaja poezija, ki je način izražanja, ki je zelo celosten, sestavljen kot življenje, saj vsebuje estetsko, spoznavno, etično in emocionalno komponento, in ki ga ljudje vsake toliko časa potrebujejo, da premislijo o sebi, položaju sebe v svetu in svetu. Vsak, ki se ga poezija na plakatih dotakne in ji nameni čas za branje, je zame dragocen.

“Vesel sem tudi vsakoletne medijske pozornosti, ki je ne manjka, saj se zdi medijem tovrstna akcija zanimiva. A nekako najbolj nas pri vztrajanju vodi misel, da mnogim ljudem v tem hitrem tempu, omogočimo stik s kvalitetno slovensko poezijo. Nekako upamo, da se potem, ko jih nanjo spomnimo, najde kak njen odmev tudi v njihovih življenjih z nakupom kakšne zbirke ali izposojo v knjižnici.”

Nino Flisar, selektor in idejni vodja Poezije na mestnih ulicah

• Kako kot selektor vsako leto izbereš pesnike in pesnice? Poezija je vsako leto zelo raznovrstna, nagovarja lahko vsakogar, kajne?

V začetku sem dajal nekoliko več poudarka domačim, mariborskim pesnikom, a ker je slovenski literarni prostor majhen, sem kmalu začel vključevati pesnike iz celotne Slovenije. Skušam izbrati pesnike, katerih tekoča produkcija je tudi sicer zelo opazna v danem obdobju, ob tem gledam, da so pesmi kar se da vsebinsko raznolike, tako da pokrivajo cel spekter življenjskih tematik, ki utegnejo zanimati mimoidočega. Pri tem pa se izogibam edinole hermetični poeziji, za katero menim, da bi na plakatu težko našla stik s povprečnim potencialnim bralcem. V teh letih se je s svojo poezijo na plakatih zvrstilo že okrog 50 pesnikov. Pesmi so zaradi narave plakatov omejene na največ 20 verzov/vrstic, kar pomeni da gre za krajše pesmi, a tematsko-motivno in seveda slogovno so izrazito raznolike, tako da bi naj vsakdo našel kaj zase.

• 

• Kaj pa teme v poeziji, so se v teh štirinajstih letih pogosto odzivale na čas, v katerem so nastajale pesmi?

Dogodki in duh časa vsekakor vplivajo na poezijo, tako je svoj odmev našla migrantska kriza, epidemija covid, veliko pa je bilo družbeno kritičnih pesmi, ki so se odzivale na trenutno politično, družbeno in gospodarsko situacijo. A seveda je v poeziji dovolj tudi povsem osebnih intimnih izpovedi, na katere pa tudi latentno vplivata čas in prostor.

• Kako in zakaj je v zadnjih dveh letih prišlo do simbioze med likovnimi umetnicami/-iki in pesnicami/-iki?

MKC Maribor v galeriji Media Nox že dolga leta prireja razstave mladih prodornih likovnih umetnikov. Lansko leto, v času prvega vala Covid krize, so bile galerije zaprte in nekako smo prišli na idejo, da bi jim ponudili mesto na plakatih in vsaj na ta način omogočili predstavitev njihovih del. Takratna kuratorka Petra Čeh se je takoj zagrela za idejo in skupaj sva glede na senzibiliteto in poetiko avtorjev naredila pare. Nastali so plakati, na katerih se je poezija odlično dopolnjevala z ilustracijami. Osnovna ideja pa je bila, da je pesem impulz za nastanek ilustracije, ilustracija pa impulz za nastanek pesmi. Gre za nekakšen dialog poezije in likovnega izraza, pri katerem se poezija nadgradi z ilustracijami, ilustracije pa s poezijo; in to na plakatih, pri katerih sta seveda najpomembnejši sestavini vizualna in verbalna izraznost.

• Tvoja ideja v sodelovanju z MKC Črka Maribor pa ni ostala samo v Mariboru, kajne?

Projekt Poezija na mestnih ulicah že več kot desetletje poteka v produkciji Mladinskega kulturnega centra Maribor oz. njenega literarnega odseka MKC Črke, za kar sem jih hvaležen. Vsa ta leta smo bili s plakati prisotni v Mariboru, le v času EPK smo akcijo razširili na partnerska mesta, Ptuj, Velenje, Novo mesto, Murska Sobota in Slovenj Gradec. Je pa akcija doživela odmeve, saj so se za poezijo plakatih odločili pred leti v Celju in pa tudi letos. Seveda je ves čas v mislih širitev na druga slovenska mesta, tudi določeni ponudniki plakatnih mest se zanimajo za akcijo, a je to kar velik logistični zalogaj.

• In kateri so letošnje/-i izbranke/-ci pri tem pesniško-likovnem projektu?

Letošnji izbrani pesniki in pesnice so po večini pripadniki srednje generacije. Med njimi so letošnji nominiranci za Veronikino in Jenkovo nagrado Alja Adam, Esad Babačić in Muanis Sinanović, ki je tudi prejemnik letošnjega kritiškega sita, ob njih pa še Marko Matičetov, izbranec kritikov na festivalu Pranger, in Zdenka Gajser. “Alja Adam ponuja pesmi globoke osebne refleksije, z njimi se pozicionira v svetu in prevprašuje svojo eksistenco. Esad Babačić je pronicljiv opazovalec sveta, njegove kratke modre sentence zadevajo bistvo pojavov, nudijo spoznanja in uvide. Zdenka Gajser je prefinjena upesnjevalka pokrajin in globokih občutij, njene pesmi nastajajo ob soočenju njenega notranjega sveta z zunanjim. Marko Matičetov v svojih pesmih s spretnim ubesedovanjem ponuja premislek mediteranskega miljeja in življenja v njem. Muanis Sinanović je pesniški raziskovalec, potovalec, ki uspeva vedno znova na nepričakovane načine ubesediti in osvetliti tisto, na kar se mu pozornost usmeri. Slog likovnih avtorjev je raznolik, nekateri izhajajo s slikarskega področja, drugi so zvesti digitalni ali klasični ilustraciji, nekateri zavezani figuraliki, drugi barvni abstrakciji ali čisti risbi. Goran Mangotić se poslužuje razmeroma redke tehnike, risarskega pointilizma, svoja dela pa počasi in premišljeno gradi iz tisoče drobnih pik, ki z različno gostoto dosegajo različne odtenke sivine. Špela Fridau se v zadnjem času posveča predvsem tehniki kolaža in digitalne ilustracije, največkrat s fiktivno vsebino, v njenih delih imata skupno stičišče domišljija in vpogled v magične prizore. Podobe Špele Senica so navezane na žensko esenco, skoraj vsa dela definira realistična risarska veščina svinčnika, ki mu dodaja različne slikarske tehnike. Slog Alexa Mitev Lebna sodi v nadrealistično figuraliko, kjer živalski liki dobivajo antropomorfno formo, avtor pa jim dodaja kontrastne in močne barve. Dela Špele Kobal so zanimiva kombinacija risbe in slike, na prvi pogled izrecno ekspresionistične ter figuralne in abstraktne hkrati.

• Kje je letos mogoče videti plakatno poezijo in do kdaj?

Poezijo in ilustracije je možno videti od 15. do 25. oktobra na plakatnih mestih Snage na naslednjih lokacijah: Trg svobode, Vetrinjska ulica, Trg revolucije, Titova cesta, Slomškov trg, podhod pod Titovo cesto pri Slaviji, Tržaška cesta, Glavni trg in dvoetažni most. možno videti od 15. do. 25. Oktobra. Vabljeni k ogledu.