Izdala in založila: samozaložba
Pesmi in interpretacija: Nina Medved
Oblikovanje in ilustracije: Meta Wraber
Piše: Tonja Jelen
Pesnica, slamerka, prevajalka in fotografinja Nina Medved je v svoji zvočnici Drseči svet, ki je nastala po istoimenskem literarnem prvencu, ustvarila interpretacijo pesmi z izjemnim ritmom in občutkom, ki ustvari različna vzdušja. Ob tem ima veliko vlogo prav glas Nine Medved.
Zadnje omenjeno ne preseneča; avtorica je namreč zadnja leta uspela na slamovski sceni. Njeni nastopi so bili vedno precizni, med drugim je postala prva državna prvakinja v slam poeziji in istega leta 2016 odšla na evropsko prvenstvo v slam poeziji. Pa vendar je nase opozorila že z nastopom na mariborskih Mladih rimah, kjer je v decembrskem večeru 2015 prepričala z mehkobo glasu in samo vsebino pesmi. Tukaj še namreč ni bila v ospredju govorica telesa, mimika in gestikulacija, kar je dobro preučila na slamovskih nastopih. Tako je zdaj pred nami glas, lahko tudi knjiga, če jo ob poslušanju vzamemo zraven.
Preigravanje z glasom in vsebino pesmi je ena od težavnih nalog, kako interpretirati poezijo. Verjetno je to za Nino Medved naloga, ki si jo zada zelo analitično. Kajti vseh 48 pesmi, ki jih pesnica interpretka bere, je prebranih tenkočutno, pravilno, tekoče in razločno. Vse besede in naglasi znotraj njih so naglašeni pravilno. Premolki so ustrezni, poudarki prav tako. Glas je orodje, s katerim Nina Medved ne pretirava in nas v svet pesniškega jaza spušča počasi in z distanco. Artikulacija je docela izpeljana. Ob verzih, ki nakazujejo pričakovanje, se glas sprosti in postaja mehkejši.
Nina Medved nas tako vodi s svojo poezijo prepričljivo. S svojimi pesmimi in glasom nas kritično opominja na generacijo, ki težko vzdržuje lončnice, na tople spomine pol minulega otroštva in poti, k (navidezni) svobodi generacije, ki po tridesetih še vedno upa, da bi svet manj drsel.
Ta drseči svet je motiv, ki ga najdemo v zbirki Nine Medved in v Jančarjevem Severnem siju – oboje pa kar kliče po tem, kako nas lahko določeno mesto prehitro uspava in iz pokončne drže poustvari drugačne posameznike_ice. Nina Medved je namreč ustvarila zbirko, ki je lahko popolnoma intimna izpoved, a po drugi strani je to zbirka posameznic, rojenih v zadnjih letih Jugoslavije.
Zadnji dve številki pa sta uglasbeni pesmi Nine Medved. Morskega dečka je uglasbil Peter Andrej, ki ga je popolnoma predrugačil. Pesem Besede v notah pa je uglasbil Daniel Marinič. Pesem lahko povežemo z avtobiografskimi prvinami Nine Medved. Gre za šanson, ki kliče po stisku za ponovitev, kajti sama vsebina je izvirna, interpretacija pa nežna in mehka, barva glasu N. Medved in harmonika Mariniča se harmonično dopolnjujeta.
Zvočnica Drseči svet je delo, ki nas z izjemno interpretacijo vseh pesmi ne ravno boža, kot je to denimo naredila na nastopu šest let nazaj. Pričara nam notranji svet subjektke, s katero se lahko marsikatere identificira. Zvočna knjiga Drseči svet, na razpolago v obliki zgoščenke in e-obliki, je dobra nadgradnja pesniške zbirke, ki je pred kratkim na 37. Slovenskem knjižnem sejmu bila nominirana za najboljši pesniški prvenec. Če me je knjiga usmerjala v motrenje, razmisleke, pa me zvočnica vodi še v nove svetove in uvide poslušanega.