Se lahko na kratko predstavite?

“Sem Ksenija Šešerko, upokojena vzgojiteljica predšolskih otrok in učiteljica razrednega pouka. Resneje sem se začela ukvarjati s pisanjem eno leto po upokojitvi, leta 2017. Skupaj s kolegicami iz literarne sekcije Vedrina, ki deluje v okviru Kulturnega društva Studenci, sem izdala dve knjigi kratke proze: Vedrinke, 2019 in El Dorado, 20921. Samostojno sem izdala dve knjigi za otroke: Zgodbe iz babičine skrinje, 2020 in Še ene zgodbe iz babičine skrinje, 2021. Pred nekaj dnevi je izšla moja prva knjiga za odrasle – Zbornica. Vse knjige je izdala založba Kulturni center Maribor.
Redno sodelujem na literarnih natečajih, kjer dosegam visoka mesta. Letos sem med drugimi dobila tudi srebrno priznanje za izbor in udeležbo na srečanju odraslih literatov – V zavetju besede 2021 in bila povabljena na državno srečanje.
Redno se udeležujem tudi literarnih delavnic.
Moja kratka proza je objavljena v več zbornikih in revijah.”

Ali verjamete v umetnost? Če da, zakaj, in če ne, zakaj?

V umetnost verjamem, ker je nepokvarjena in ima moč, da lahko z njo spreminjamo svet.

Katere vrste poslanstev, smislov, namenov, ciljev, itd, ima leposlovno ustvarjanje, na osebni ravni avtorja/-ice (tj. z osebne perspektive avtorja)?

Umetnost me na osebni ravni dopolnjuje, izpolnjuje, povezuje z enako mislečimi, tolaži, deluje terapevtsko… S pisanjem lahko izražam svoje misli, vrednote in jih delim z drugimi.

Katere vrste poslanstev, smislov, namenov, ciljev, itd, ima leposlovno ustvarjanje, na širši družbeni ravni (tj. s širše družbene perspektive)?

Povezovanje ljudi, ustvarjanje prostora za učenje, preživljanje prostega časa, bogatenje domišljije in besednega zaklada ter usvajanje načel estetike.

Kaj je osnovni, poglavitni smisel kulture (v širšem pomenu te besede)?

To je najti pravi način življenja na vseh področjih: sociološkem, antropološkem, normativnem in estetskem. Kultura loči človeško vrsto od živalske.

Kaj je osnovni, poglavitni smisel umetnosti nasploh?

Umetnost je stanje duha, je zrcalo narave, je simbol neke družbe in njenega delovanja in razmišljanja.

Kaj je osnovni, poglavitni smisel leposlovne umetnosti?

Z mojega osebnega vidika je izražanje same sebe: misli, vrednot, čustev in želja, da vse to delim z drugimi.

Kakšno je prevladujoče mnenje slovenskega leposlovnega bralstva o leposlovnih avtorjih/-icah kot osebnostih?

Ljudje jih spoštujejo, nekatere celo obožujejo, vendar je pot do tja dolga, za nekatere pa nedosegljiva. Večina založb ”časti” zelo znane avtorje, pri tem pa pozabljajo, da so tudi oni bili nekoč neznani.

Kakšno je prevladujoče mnenje slovenskega ljudstva oz. prebivalstva RS o leposlovnih avtorjih/-icah kot osebnostih?

“Vse skupaj me spominja na učiteljski poklic, ki sem ga opravljala štirideset let: ljudje menijo, da morajo delovati samo s pedagoškim patosom in ko želijo boljše plače, jim očitajo, da niso predani poklicu.
Tudi za literate (in seveda druge umetnike) večinoma mislijo, da morajo delati zaradi veselja do ustvarjanja in jih zaničujejo, ko za to pričakujejo denar. Še vedno velja miselnost o ”lačnih” umetnikih.”

Katerim osnovnim etičnim vodilom naj pri svojem leposlovnem ustvarjanju sledi avtor/-ica?

Menim, da mora biti vsak avtor iskren do sebe in do drugih. V tem se mi zdi, da so zajeta vsa etična vodila.

Ali in če da, kako se naj v leposlovnem delu odraža ‘družbena soodgovornost’ avtorja/-ice?

Menim, da avtor-ica mora razkrivati neresnice, iskati resnico. Mora kritizirati družbene napake in poudarjati dobro.

Kako se pripravite na pisanje, ali čakate na navdih ali ga kako izvabite, in če, potem me zanima, na kakšen način vam to uspe?

Včasih izvabi navdih kakšna slika, morda dogodek, predvsem takšen, ki me dodobra pretrese, kakšen spomin, predvsem iz otroštva. Pri pisanju za otroke pa moram upoštevati tudi, kaj bi radi brali otroci.

Ste odprti za predloge urednikov, recenzentov, ali je vaša umetniška vizija zaključena ko delo zaključite?

Recenzenti ne dajejo predlogov, vedno pa se oziram na predloge urednikov, saj menim, da so veliki strokovnjaki na svojem področju in me lahko s svojimi predlogi še veliko naučijo in me usmerjajo po pravi poti.

Kaj je vaš namen kot avtor, kakšne občutke ali reakcije želite izzvati iz bralcev?

Želim, da se najdejo v knjigi, se identificirajo, da se česa naučijo, predvsem pa zabavajo.

Jemljete pisanje kot delo, hobi ali kaj drugega?

Glede na to, da sem upokojenka, je pisanje moj hobi, ne bi pa imela nič proti, če bi postalo dodatno delo.

Kdaj je knjiga zaključena?

Knjiga je zaključena, ko jo odpošljem uredniku.

Kakšen je vaš postopek pisanja?

Navdih, možganska nevihta, pisanje v zanosu, umirjanje čustev, urejanje in popravljanje, branje, popravljanje pravopisnih napak in urejanje odstavkov, branje, spreminjanje, branje, zaključek.

Kakšno je pri vas razmerje med idejo in rokodelstvom?

Nikoli ne pišem, ker bi za zaključen izdelek pričakovala honorar. Vsi vemo, da je rokodelstvo cenjeno in so njihovi izdelki dobro plačani. Pri umetnosti (vsaj pri začetnikih) tega ni. Čeprav moje ideje niso povezane z ”rokodelskim razmišljanjem”, bi bila vesela, da bi bili avtorji cenjeni tudi s tega stališča.

Kakšna je vaša poetika, katere standarde v besedilu skušate doseči?

Vedno pišem iz navdiha, polna čustev, včasih celo evforije in o standardih ne razmišljam.

Kakšna je za vas razlika med pisanjem poezije, proze, dramatike, esejistike, publicistike in neumetniških besedil?

Neumetnostna besedila temeljijo na dejstvih, za njih je značilna ”sveta resnica”. Pri umetnostnih besedilih pa imaš seveda neomejeno umetniško svobodo. Mislim, da to velja za vsa umetnostna besedila.

Bi bili zaradi literature raje slavni ali bogati?

Pišem, ker me pisanje izpolnjuje.

Kaj je za vas knjiga v prvi vrsti, umetniški izdelek ali prodajni artikel

Zame je knjiga umetniški izdelek, založnikom pa verjetno oboje.

Kaj za vas pomeni oddati tekst, izdati tekst, promovirati tekst?

Zame pomeni to rojstvo moje ideje. Počutim se izpolnjeno, malo pa tudi ponosno.

Opišite bralca?

Različnih bralcev je toliko, kot je ljudi na svetu. Vsak ima svoja pričakovanja in vsaka knjiga ima svojo ciljno publiko.

Objavo je omogočila Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.