LUX
čas,
ki sebi pljuva
v obraz,
sanja ljubezen,
a seje
bolezen.

breme prednikov
nas stiska
v prsih in
nevidne roke
podajajo slike
zablod
iz roda v rod.

da bi spoznal
svetlobo,
je nekdo
nekje,
nekoč
utonil v temo.

zdaj v
najdaljši
gluhi
temi noči
ždi
in čaka na …