Piše: Gregor Lozar

Iztekel se je jubilejni 50. natečja tržaške revije Mladika, ki od leta 1972 ob vsakem kulturnem prazniku razglasi tri nagrajence v kategorijah poezija in proza. Natečaj običajno vzbudi precej zanimanja in komisija pogosto izbira med več kot sto poslanimi prispevki.

Tokrat so prvo nagrado za poezijo podelili mariborski pesnici, pisateljici, filozofinji in intelektualki Mariji Švajncer za cikel pesmi V spomin Marku Sosiču. Drugo nagrado prejela Lidija Golc, tretjo pa Saša Tabakovič, oba iz Ljubljane. Omenjeni so še Andraž Polič, Jernej Kunsterle, Marija Čuk, Ester Gomisel, Petra Koršič, Metka Kacin Beltrame.

Kar se proze tiče je prvonagrajenka Mateja Gomboc za zgodbo Zavladati vetru, druga nagrada gre Jerneju Ščeku za literarni prispevek Tri strme nad zalivom na tretjem mestu pa je z kratko zgodbo Več je manj Tadeja Krečič Scholten iz Ljubljane. Omenjeni so še Teja Močnik, Mojca Petaros, Olga Paušič, Darinka Kozinc, Karin Sabadin, Boris Pangerc

Marija Švajncer je prvo nagrado za poezijo na natečaju revije Mladika že prejela in leta 2018, po tem ko se je v letih 2010 in 2011 ter kasneja še 2019 uvrstila na drugo mesto. Njeni uspehi niti presenečajo, saj gre za literarno ustvarjalko v močnem pomenu te besede. Da izhaja iz pomembne književniške družine, je z leti ustvarjanja postalo dopolnilo in ne pojasnilo njenih smelih besed. Podobno se njeno profesionalno življenje, ki ga je prebila kot predavateljica filozofije na Filozofski fakulteti v Mariboru počasi spremija v substrat iz katerega je po upokojitvi vzklilo lepo število karseda raznolikih knjig.

Njen opus se širi od pesniških zbirk (Sive pesmi, Nisem se skrila, Pisane pesmi, Kamnite pesmi, Samogotovost), romanov (Samotni bralec, Očetovi udarci, Kdo neki me zasleduje?), filozofskih knjig (Etika I., Ciril Zlobec – pesnik ljubezni, Spoznavanje in modrovanje, Človek, življenje in filozofija, Vpogled v azijsko duhovnost, Grdi filozofi, Veselje do življenja ali filozofija radoživosti in Virus in filozofija) do študij s področja literarne zgodovine (Slavko Grum – vztrajati ali pobegniti onkraj), spominske proze (Igralca – v spomin Gašperja Tiča in Jerneja Šugmana) in različnih člankov in recenzij, ki jih redno objavlja tudi na Kulturno medijskem centru Slovenije.

Po vsem povedanem postane jasno, da je komisija revije Mladika sprejela smelo odločitev. Tržaška revija, ki je bila ustanovljena leta 1957 v krogih katoliških intelektualcev in je v obdobju hladne vojne nudila prostor izražanja tako zamejskim Slovencem, kot tudi zdomcem razseljenim po različnih kontinentih. Med številnimi revijami, ki so se skozi desetletja pojavljale v trojezičnem mestu, je preživela edino Mladika in tako v zadnjem času postala nekakšna revija narodne skupnosti v Italiji. Da svoje poslanstvo jemljejo resno, o tem govorijo leta delovanja, da pa pri tem pogosto vidijo tudi čez planke in ograje, on tem pričajo tudi nagrade podeljene ustvarjalkam kot je Marija Švajncer. Zato bi za podeljeno nagrado želeli čestitati obojim, tako komisiji, ki jo je podelila, kot pesnici, ki jo je prejela. Skratka, čestitamo!