Piše: Melanija M. K. Lamerov

»K. V. T.«

Nisem spal najbolj trdno in bilo mi je vroče. Ležal sem za Zanderjem na boku, z levo roko sem ga tesno objemal čez napet trebuh, moja desna roka pa je ležala pod njegovo glavo. V glavi sem imel kar naenkrat slike Zanderja v obleki, Zanderja pred oltarjem z mano in občutek je bil izjemen. Zanderja z otrokom, naju, vsak s svojim otrokom v rokah, na zelenici za hišo. In otroški smeh je bil tako resničen. Mislil sem, da sanjam, čeprav že dolgo nisem sanjal tako resničnih in realnih sanj. A nekaj je bilo drugače, občutek ni bil pravi. Odprl sem oči in slike so bile še vedno tu pred mojimi očmi. Potem sem se v trenutku zavedal, da to niso moje sanje, ampak Zanderjeve želje za prihodnost. Spustil me je v svojo glavo, dovolil, da ga zaznam, mi pokazal svoje sanje. Tiho sem se nasmehnil, zaprl oči in se še bolj stisnil k njemu.

»Kdo je za zabavo?« se je zadrl Zander in oba z Zano sta skočila v zrak. »Ian pravi, naj bomo čez pol ure pri njemu,« je dodal in pokazal na mobitel. »Zana, Ian, moj najboljši prijatelj, prireja najbolj nore zabave,« je pojasnil. Objela sta se v skoku, jaz pa sem samo odkimal. Samo enkrat sem videl Ianovo zabavo, polno alkohola, drog, neznanih ljudi in divje glasbe. Brez omejitev, brez sramu in morale. Zdrznil sem se, a nisem nasprotoval zabavi. Zanderja so take stvari ohranjale srečnega, to je bilo pač v njegovem stilu.

Ibsen se je pomešal med mlade in jih podkupil s svojim vrhunskim viskijem, Zander in Zana pa sta plesala v središču prirejenega plesišča v dnevni sobi. Sam sem poslušal glasbo in opazoval ljudi, kako lahkotno so se zabavali. Zander je na eks spil dva kozarčka Ibsenovega viskija in potem priplesal do mene z zeliščnim zvitkom v roki. Ponudil mi je dim, a sem ga le strogo pogledal. Ni mi bilo všeč, ko je vase vnašal vse, kar mu je padlo pod roke. Potegnil sem ga k sebi in zvitek mu je padel iz rok. Zagodel je in pogledal na tla. Podrgnil sem se ob njegovo lice in ga z jezikom oplazil tik ob ušesu in navzdol po vratu. Pridobil sem njegovo pozornost. Z roko sem segel navzdol in že začutil, kako se je njegov tič vzburil. »Morda ti lahko ponudim boljšo, edinstveno drogo …« sem pohotno rekel. Nasmehnil se je. Zvlekel sem ga v zgornje nadstropje in ga na temačnem hodniku prislonil na steno. »A mi moraš prej dati nagrado …« sem dodal. Takoj se je obrnil in nakazal, naj ga vzamem. Sunkovito sem slekel njegove hlače in razprl njegovi ritnici. Z oslinjenima prstoma sem zdrsnil vanj in ga malo raztegnil, preden sem se s svojim nabreklim tičem zaril vanj. Pohotno je zagodel in me še bolj potegnil k sebi. Stiskal me je s svojimi analnimi mišicami in me s tem še dodatno stimuliral. V roko sem prijel njegovega tiča in ga drkal v hitrem ritmu. Potem sem se izvlekel iz njega, ga obrnil, njegove noge ovil okoli svojega pasu in se ponovno zaril vanj. Všeč mi je bilo, ko sem ga lahko med seksom poljubljal in gledal v oči. Svoje roke je ovil okoli mene. »Tvoja moč je včasih res priročna,« je pohotno šepnil in se nasadil na mene vse do korena tiča. Bil je tako prekleto ozek in voljan, vedno me je tako hitro pripeljal čez mejo. V močnem sunku sem se izlil vanj, v njegovo tesnost. Tudi Zanderju je prišlo in ob orgazmičnem valovanju je zagrizel v moj vrat in iz mene posrkal kanček moje krvi. Ko me je pogledal, sem videl adrenalin v njegovih očeh. »Še malo …« je šepnil željno in obliznil kri, ki je tekla iz rane na vratu, ki se je počasi že celila.

Zbudil sem se takoj, ko sem slišal, da se je Zanderjevo dihanje spremenilo. Počasi se je prebujal. Pretegnil se je in presenečeno zagodel. »Nimam mačka,« je veselo naznanil. Potem se je obrnil k meni in me objel. Glavo je položil na moje prsi. »Ni mi všeč, ko konzumiraš vse, kar pride mimo tebe. Človek si, ljudje ste ranljivi, saj to veš. Nočem, da se ti kaj zgodi. Raje ti dam malo svoje krvi,« sem rekel iskreno. Zander se je zazrl v moje oči, zavedal se je, kaj sem rekel, zavedal se je, da sem imel prav.

»Zander, si kdaj razmišljal o otrocih?« sem ga vprašal, ko sem čez par dni končno zbral pogum in načel to tematiko. Pogledal me je in se zresnil. »Nikoli nisem razmišljal o otrocih, nikoli nisem želel imeti otrok. Misel na to me je plašila in odbijala …« je pojasnil in nadaljeval: »Sedaj, s tabo … pa ni več tako … kar naenkrat si želim imeti družino, skupaj s tabo vzgajati otroke.« Nasmehnil sem se, njegove besede so pomirile utrip mojega srca. »Pa ti, Klavdij, bi imel otroke?« je previdno preveril in skoraj zajecljal. »Ja, točno tako, kot si mi pokazal …zadnjič preko svojih misli,« sem rekel in mu dal vedeti, da sem videl. Zardel je v lica, se sramežljivo nasmehnil in skril svoj obraz v moj vrat. »Hej, ne skrivaj se … nič ni narobe, če mi ne poveš stvari, dokler jih vsaj pokažeš …« sem tiho komentiral in ga objel.

Že nekaj dni, odkar sva se z Zanderjem pogovarjala o otrocih, si iz glave nisem mogel izbiti misli, da je morda čas za naslednji korak. Na obisk v pisarno sem povabil znanko, ki je bila vrhunska na področju izbire pravega poročnega prstana.

V soboto pozno zvečer, ko se je Zander že počasi spravljal v posteljo, sem ga poklical v dnevno sobo. Čudno me je pogledal, ko me je videl oblečenega za ven. »Pridi, greva, imam presenečenje zate …« sem rekel mirno. Nasmehnil se je. »Toplo se obleci,« sem še dodal in ga počakal. Prijela sva se za roke in se pogledala v oči. Teleportiral sem naju daleč stran, na sever Švedske ob mejo z Norveško, ob vznožje gore Storvätteshågna. Okoli naju je bilo obširno prostranstvo, jezera in čisto nič drugega. Zander me je pogledal ves prestrašen, ko je pred nama uzrl temačen visok strm hrib. »Klavdij, jaz ne vidim v temi tako kot ti, kako naj vem, kje hodim …« je tiho šepnil. »Ne skrbi, ne bova šla peš,« sem rekel in ga povlekel k sebi. Niti sanjalo se mu ni, da se bova povzpela visoko in da bi peš porabila preveč časa. Zalučal sem ga na svoja ramena, da me je objel okoli vratu in z nadnaravno hitrostjo sva se povzpela na vrh visoke gore.

Na vrhu sva obstala, zlezel je z mene in stopil korak naprej. Opazoval sem, kako je zrl v temno jasno noč nad nama, v zvezde, mestne luči v daljavi in pokrajino, ki ji s pogledom nisva mogla videti konca. Obrnil se je k meni in me objel, poljubil. Z magijo sem nama na vrhu postavil toplo zavetje, šotor s šampanjcem in prigrizkom. Sadje in čokoladni fondi. Pred Zanderjem magije nikoli nisem uporabljal za tako zabavne in romantične zadeve.