Se lahko na kratko predstavite?

Tomaž Lapajne Dekleva je dramatik in vsestranski ustvarjalec na področju sodobnega gledališča. Doslej je gostoval v Armeniji, Avstriji, Belgiji, Bolgariji, Bosni in Hercegovini, Franciji, Gruziji, na Hrvaškem, v Italiji, Kanadi, Litvi, Nemčiji, na Nizozemskem, Poljskem, Slovaškem, Švedskem, v Švici in Veliki Britaniji. Njegova dramska besedila redno uprizarjajo in objavljajo. Včasih napiše tudi kaj proznega ali celo poetičnega.

Ali verjamete v umetnost? Če da, zakaj, in če ne, zakaj?

Seveda. Umetnost je bistvo civilizacije. Brez umetnosti nič drugega nima smisla.

Katere vrste poslanstev, smislov, namenov, ciljev, itd, ima leposlovno ustvarjanje, na osebni ravni avtorja/-ice (tj. z osebne perspektive avtorja)?

Gre za intimno izražanje občutij trenutka življenja in osebnih pogledov na svet. S tem kot avtor delim z bralci užitek ob ubesedenju svojih pogledov. S tem nisem več osamljen – s pisano besedo se povežem z drugimi in tako postanemo nekakšna skupnost, ki poglobljeno razmišlja in občuti aktualni trenutek. Tako čutim.

Katere vrste poslanstev, smislov, namenov, ciljev, itd, ima leposlovno ustvarjanje, na širši družbeni ravni (tj. s širše družbene perspektive)?

Literatura, tako kot vsa umetnost, lahko dviguje občutljivost ljudi in širi perspektivo dojemanja sveta. Preko literature se potopimo v kožo drugega in razumemo svet in naše odnose v njem z več zornih kotov. To prinese večje razumevanje in s tem tudi močnejše sočutje do drugih. Literatura nas dela bolj človeške in gradi skupnost. Kultura je civilizicijski dosežek – je način kako dojemamo sebe, bližnje in svet. To je temelj našega bivanja.

Kaj je osnovni, poglavitni smisel kulture (v širšem pomenu te besede)?

Kultura je civilizicijski dosežek – je način kako dojemamo sebe, bližnje in svet. To je temelj našega bivanja.

Kaj je osnovni, poglavitni smisel umetnosti nasploh?

Umetnost, poleg tega da nudi estetski užitek, pomeni izraz časa v katerem živimo in reflektira naše bivanje kot skupnost. Za nami bo ostala umetnost tega časa.

Kaj je osnovni, poglavitni smisel leposlovne umetnosti?

Pri leposlovju gre, bolj kot pri ostalih umetnostih, za povečevanje izrazne moči in slavljenje jezika.

Kakšno je prevladujoče mnenje slovenskega leposlovnega bralstva o leposlovnih avtorjih/-icah kot osebnostih?

To je pa potrebno vprašati bralce. Moj občutek je, da smo avtorji spoštovani in da je splošno zavedanje, da je literatura pomembna in zato cenjena.

Kakšno je prevladujoče mnenje slovenskega ljudstva oz. prebivalstva RS o leposlovnih avtorjih/-icah kot osebnostih?

Romantično. Stereotip je, da smo pisatelji genialni in introvertirani. Živimo asketsko in vse dni sedimo za pisalno mizo ter samotno pišemo iz neke notranje nuje. Ko mati prinese kave, jo zavrnemo, saj smo raje sami. No, večina pisateljev ta stereotip uspešno razbija.

Katerim osnovnim etičnim vodilom naj pri svojem leposlovnem ustvarjanju sledi avtor/-ica?Iskrenosti. Zgolj in samo temu.

Ali in če da, kako se naj v leposlovnem delu odraža ‘družbena soodgovornost’ avtorja/-ice?

Literatura ima tudi družbeni vpliv – ne velikega, a ga ima. Če je pisatelj občutljiv in iskren, je družbeno soodgovoren, tudi če se na prvi pogled morda ne zdi tako.

Kako se pripravite na pisanje, ali čakate na navdih ali ga kako izvabite, in če, potem me zanima, na kakšen način vam to uspe?

Pisanje je delo. Začeti je treba, ko se zatakne, počakati, malo potisniti, in potem spet steče. Tako kot pri vsakem drugem ustvarjalnem delu.

Ste odprti za predloge urednikov, recenzentov, ali je vaša umetniška vizija zaključena ko delo zaključite?

Več glav več ve. Vedno poslušam prijatelje pisce, urednike, recenzente … Razmislim o njihovih pogledih in jih upoštevam, če imam občutek, da bo moje delo s temi predlogi boljše.

Kaj je vaš namen kot avtor, kakšne občutke ali reakcije želite izzvati iz bralcev?

Najprej užitek pri branju. Potem pa širše razumevanje človeških odnosov in ustrojenosti naše družbe.

Jemljete pisanje kot delo, hobi ali kaj drugega?

Pisanje je delo, v katerem uživam. Torej je hobi. Ampak je delo. Resno delo. Ki je užitek. Ko gre v tisk.

Kdaj je knjiga zaključena?

Veliko časa si rezerviram. In potem pišem. Za nekaj tednov/mesecev pustim. Spet rezerviram veliko časa in urejam, dodajam, brišem … Spet z nekaj tednov/mesecev pustim … itn.

Kakšen je vaš postopek pisanja?

Veliko časa si rezerviram. In potem pišem. Za nekaj tednov/mesecev pustim. Spet rezerviram veliko časa in urejam, dodajam, brišem … Spet z nekaj tednov/mesecev pustim … itn.

Kakšno je pri vas razmerje med idejo in rokodelstvom?

Rokodelstvo oblikuje idejo v obliko, ki prezentativna. Obrtno znanje pisanja je pomembno.

Kakšna je vaša poetika, katere standarde v besedilu skušate doseči?

Zame je bistven humor – ker se mi zdi, da je najbolje spoznavati tegobe našega življenja preko humorja. Vsebuje tako občutenje, kot razumsko analizo. In zabaven je!

Kakšna je za vas razlika med pisanjem poezije, proze, dramatike, esejistike, publicistike in neumetniških besedil?

Ogromna. To so različni planeti.

Bi bili zaradi literature raje slavni ali bogati?

Kdo ne bi bil rad slaven ali bogat? Vsi, ki se v Sloveniji resneje ukvarjamo s pisanjem, se zavedamo, da od tega ne bomo obogateli in da je tudi slava v majhnem kulturnem okolju pač majhna. Smo pa zelo veseli, če se o našem pisanju govori, debatira in predvsem: da se ga bere.

Kaj je za vas knjiga v prvi vrsti, umetniški izdelek ali prodajni artikel

Umetniški izdelek, seveda. Prodajni artikel je bolj za založnika.

Kaj za vas pomeni oddati tekst, izdati tekst, promovirati tekst?

Postaviti se ob besedilo tudi kot oseba. Prav to: stati za njim.

Opišite bralca?

Nekdo, ki uživa v branju.