Piše: Melanija M. K. Lamerov

FALCO

Kleja sem predstavil osebju in mu razkazal vilo. Odobril sem mu dostop v vse prostore hiše, čeprav mu ideja ni bila všeč. Zaupal sem mu, pa niti nisem vedel, zakaj. Nikoli še nikomur nisem odobril dostopa v svoje življenje, svoj sistem, svoj dom.

Pri večerji je spoznal še Nalani in Roela. Roel naju je cel večer budno opazoval. Nič mu ni bilo jasno in opazil sem, da mu Klej ni bil všeč. Jaz sem sedel na svojem običajnem mestu, na čelu mize. Klej na moji srčni strani in Roel na desni. »Nuovo giocattolo?« je bil drzen Roel, ko je rekel, če je Klej moja nova igračka. Brez slabe vesti sem ga v stotinki sekunde prijel za tilnik in njegov obraz zabil v mizo, za katero smo sedeli. Imel je srečo, da so nam ravno odnesli krožnike. Iz nosa se mu je ulila kri, Ernest je vstal in Nalani je obstala sredi jedilnice. »Nikoli več!« sem mu zagrozil in ga smrtno resno pogledal. Zrl je v moje oči, na hitro pogledal Kleja, zopet mene, na rahlo pokimal, se opravičil in zapustil jedilnico.

Klej me je vprašljivo pogledal, a ni rekel čisto nič. Ko smo končali, je vljudno pohvalil Nalanijino hrano in se zadovoljno podrgnil po trebuhu.

Kako rad sem ga videl s psi. Tako srečen in sproščen je bil z njimi, še posebej s Faye. Faye ga je že prvič osvojila. Takoj po večerji je vzel igrače in se igral z njimi v predsobi pred najinima spalnicama. Klej nikoli ni veliko spraševal. Ko sem rekel, da morem nekaj urediti, je samo pokimal. Če sem zaprl vrata, da bi imel zasebnost v delovni sobi, ga to ni zmotilo. Bil je hvaležen za vse, kar sem mu dal in nudil.

Kontaktiral sem svojega starejšega brata Alcidea v zapor glede fanta, ki je prodal Konstantinov računalnik. Alcide je bil najstarejši od nas, prvi sin. Moral bi naslediti očeta, prevzeti družinsko tradicijo, postati generalni šef mafije. A je pristal v zaporu zaradi nepremišljenih dejanj, umorov, ki jih ni dobro zakril, in droge. Oče mu nikoli ni oprostil neumnega stila življenja in nadutosti. Alcide je bil tudi najbolj brezsrčen in nečloveški. Ni mu bilo mar za iskrenost, lojalnost in vsaj kanček poštenosti. Vse, kar je videl, je bil le denar in blišč. V zaporu je vodil svoje skupine ljudi, imel oblast nad vsemi. Poslušen je bil le meni. Skozi leta je videl, kako vodim družine, kakšen šef sem, kakšen ugled in spoštovanje sem si zgradil.

Nase sem ravno navlekel spodnjice, ko se je pred kopalnico prikazal Klej. Pogledal me je in se takoj odmaknil za korak, čeprav oči ni odmaknil z mojih prsi in trebuha. »Uau!« je navdušeno rekel, čeprav se mi je zdelo, da tega ni želel priznati naglas. Stopil sem bližje k njemu. Opazoval je moje tatuje, ki so prekrivali celotne prsi, trebuh in roke do komolcev. Čez cel trebuh, nizko do pasu sem imel tetoviranega velikega sokola. Pri srcu tatu za očeta in Konstantina. Družinski mafijski tatu, ki smo ga imeli vsi otroci, tudi oče in mama. Dobil ga je tudi kdo, ki nam je bil res blizu, recimo Ernest. Bil je tatu keltskega drevesa, ki je predstavljal simbol moči, vzdržljivosti, družine in prijateljstva. Vmes manjše tatuje. Tudi obraz afriškega boerboela. Vsak tatu je imel svoj pomen in je bil skrbno izbran. »Nisem vedel, da jih imaš toliko …« je rekel pogumno in še vedno zrl vanje. »Imam,« sem rekel skoraj sramežljivo in se nasmehnil. V sebi sem imel prijetne žgečkljive občutke, ko je Klej svoje oči sprehajal po mojem telesu. »Falcon je sokol,« je omenil. Razumel je, od kod je izviral moj vzdevek. »Zakaj sokol?« je vprašal radovedno, a je namignil, da mi ni treba odgovoriti, če ne želim. »Sokol je bil moja prva žival, dobil sem ga, ko sem dopolnil pet let,« sem odgovoril in z njim delil del svojega otroštva.   

»Nikoli še nisem … nihče še ni imel toliko tatujev, običajno sem jaz tisti …« je rekel jecljaje, a sem vedel, na kaj je mislil.

»Nobenih vrat nimaš,« je potem omenil. »Res je, te to moti?« sem preveril. »Ne, ne moti me,« je odgovoril in vstopil v kopalnico. »Kako diši,« je komentiral. »Ja, moj tuš gel, že leta uporabljam samo tega. Kar postrezi si,« sem bil vljuden. Na njem sem želel vohati svoj vonj. Ni počakal, da sem izstopil, ni okleval, ni ga bilo sram. Takoj je slekel majico in hlače. Za trenutek je ostal v spodnjicah in potem slekel tudi te. A sem ga takrat že pustil samega.

Ponoči me je zbudila Faye. V trenutku sem vstal, pomislil, kaj bi lahko bilo narobe, močno sem napel ušesa. Ona pa me je potegnila za roko in mi nakazala, da bi rada, da jo spustim v Klejevo sobo. Želela je spati pri njem. Stal sem pred vrati in razmišljal, ali je prav, da ponoči odpiram vrata in vdiram v njegovo zasebnost. A me je v tistem momentu Faye butnila v nogo. Nežno sem prijel za kljuko in odprl vrata. Zagledal sem ga na postelji, bil je v spodnjicah, odkrit in zvit v klobčič. Delovalo je, kot da je spal nemirno. Faye je nežno skočila na posteljo in se ulegla poleg njega. Takoj jo je zaznal, zašepetal je njeno ime in jo objel čez trebuh. Nasmehnil sem se. Seveda je vedel, da sem jo jaz spustil v sobo.