Atonalna glasba je glasbena oblika, ki se izogiba tradicionalnim glasbenim oblikam in tonalnosti, ki jo poznamo iz klasične glasbe. Namesto tega se fokusira na izražanje čustev in razmišljanj s pomočjo različnih zvočnih učinkov, disonantnih tonov in odzivov, ter drugih nenavadnih glasbenih elementov.
Atonalna glasba se je pojavila v začetku 20. stoletja kot odziv na klasično glasbo, ki je takrat prevladovala. Skladatelji, kot so Arnold Schönberg, Alban Berg in Anton Webern, so se osredotočili na ustvarjanje glasbe, ki bi se osredotočala na izražanje čustev brez omejitev tradicionalnih glasbenih oblik in tehnik.
Namesto običajnega glasbenega zaporedja in harmonije so atonalni skladatelji ustvarjali glasbo, katera se je zdela kaotična in celo disonantna za poslušalca. Vendar pa je atonalna glasba kljub temu pritegnila veliko pozornosti in postala pomemben del sodobne glasbene scene.
Skozi leta so se pojavile različne smeri atonalne glasbe, vključno z dodekafonijo, ki temelji na uporabi dvanajstih različnih tonov v glasbi. Cilj ostalih pristopov pa temelji na uporabi elektronike in zvoka, katero ustvarjajo računalniki, da bi dobili različne zvočne učinke in nenavadne glasbene izkušnje.
Atonalna glasba je še vedno priljubljena danes in se pogosto uporablja v različnih glasbenih žanrih, kot so jazz, rock in ambientalna glasba. Mnogi skladatelji še vedno uporabljajo atonalno glasbo za izražanje različnih čustev in občutkov, ki jih ne morejo izraziti z običajno glasbo.
Čeprav atonalna glasba ni za vsakogar, pa je pomemben del glasbene krajine in predstavlja edinstveno umetniško izkušnjo za tiste, ki se odločijo za poslušanje.
Primer:
Za podporo in razvoj eksperimentalne glasbe skrbijo tudi glasbene založbe. Primer založbe je v naslednji povezavi:
https://zalozbaknjig.com/category/monofonika/
Za glasbene novice skrbijo tudi multimedijski portali kot je KMCS – Kulturno medijski center Slovenije, ki ga sedaj berete.