Klepetali smo, iznenada umolknili. Na teraso je stopilo dekle, ah, lepo, prelepo za naše bivanje … S pogledom sem ošvrknila zakonca. Vem, nekoč se je zapletel z mlado tajnico. Seveda sem se postavila za družino in vsiljivki napela levite. Od takrat dalje sem sumničava. Lepa ženska, mlada lepotica sredi naše družbe. Kaj išče?

            Moj Stane zardeva in izmika pogled. Levo koleno se mu trese kot trepetlika v vetru, medtem ko prste krčevito prepleta.

            Mladenka se napoti proti našemu omizju. Pred Stanetom se ustavi. Njene ustnice so stisnjene v ravno črto in lica so bleda, kot da se je vsa njena kri preselila v rdeče salonarje.

            Tišina se zgošča iz sekunde v sekundo. Imam vtis, da se nad mojo družino zgrinjajo točonosni oblaki, ko mladenka s poltihim glasom spregovori: »Ata, me boš predstavil družbi?«

Vlasta Črčinovič Krofič: Kri ni voda, akril na platnu, 100 x 70 cm, 2021