Vlasta Črčinovič Krofič, Kava in krof, Maribor: Kulturni center Maribor, 2022
Piše: Tonja Jelen
Nova kratkoprozna zbirka slikarke in pisateljice Vlaste Črčinovič Krofič Kava in krof je delo, ki se kljub formi smiselno poigrava z različnimi žanri. V delu je najti veliko prvin kriminalke in detektivke, ki praviloma protagonistko vodijo do zagonetnih rešitev ali pa odkritja neznanega avtorja. Nekatere zgodbe bi lahko avtorica še za večji bralski užitek spisala daljše, vendar je tudi izredno kratka forma dovršena v izpeljavi zakonitosti kratke zgodbe.
Obravnavane kratke in še pogosteje kratke kratke zgodbe odlikuje tudi črn humor, ki ga avtorica spretno vnese v razpredanje junakinje. Ta je pikra, rahlo zmedena, a zelo zanesljiva opazovalka in pripovedovalka sveta okoli sebe. Ni težko prepoznati ulic, krajev in cest, ki jih zarisuje med potjo. Spretni orisi dajejo zgodbam posebno živost in denimo Maribor ni mesto praznih duhov ali mesto brezdelja, kar se sicer v leposlovju pogosto kaže. Prav tako suvereno predstavi vožnjo do Ljubljane, ki se prej konča prav na kavi in krofu, kot se imenuje zbirka sama. Pri tem je asociacija s samim priimkom in branjem posamične zgodbe zelo umestna. Zanimive so same situacije v zgodbah, ki se obregnejo ob smrt in s tem povezano dedovanje ali nerazumevanje jezika, zaradi česar sprožijo salvo smeha in čudaških interpretacij. Obenem pa je avtorica občutljiva tudi na ekonomsko situacijo, zlasti zaradi koronavirusa. Pri tem poudari denimo prisilni osebni stečaj frizerke, ki je nekoč osrečevala mnogo strank. Prav ta negotovost je v zgodbah precizno upovedena. Seveda pa avtorici pri tem ne uidejo rešitve – to je pogled prav v zadnjem trenutku pred pogubo v boljšo, lepšo stran. V zgodbah je čutiti prav to slo po svetlejšem, ki je za preživetje nujno. Ne gre sicer za utopičnost, pač pa to, da ni vredno obupati zaradi celotnega sistema, ki ga je avtorica ček kot dobro razbrala. Pri tem torej ne gre spregledati, da je avtorica dobra poznavalka ekonomije in vseh njenih sistemov, saj je doktorirala s prej omenjenega področja. Preplet vseh teh problematik je opaziti tudi v zgodbah, ki tudi problematizirajo potrošništvo in razsipnost. Pa najsi bo to npr. hrana ali parfumi. Ki se jih lahko tudi prenasitimo. V reminiscencah in raznih glasbenih ter literarnih referencah avtorica spretno manevrira in jih povezuje. To nitenje spleta dobre nastavke za same izpeljave in poante kratkih zgodb. Tudi če o pokojnih ne izvemo nič dobrega, tudi če je pandemija povzročila, da nase ne spravimo več niti ene obleke.
Zgodbe spretno zaživijo v sprožilcih, odločitvah, deus ex machinah, ki so žive – ali so to nekdanje sošolke ali sošolci – vseeno je – samo da privedejo do živih situacij, rešitev, ki skorajda zamajajo svet. Ta svet namreč naenkrat začne brati – avtorica nekoliko ironično pretirava in hkrati dodobra verjame v tak svet, v ključnost in ključe, ki lahko osrečijo vse.
Kava in krof Vlaste Črčinovič Krofič je zbirka, ki nekako sladko-grenko poudari smisle in nesmisle, ki pritečejo tako mrtvim kot tudi živim. V zgodbah najde vse svoje mesto in smisel. Zato bi lahko katera izmed njih bila daljša ali bi se v zbirki znašla še kakšna. Kajti tudi pikrosti si v današnjem času želimo.