Dva digitalna albuma BORISA ŠINIGOJA et al.
Piše: Franc Križnar
Nov digitalni album (spletna stran www.nsl.si/ensembles/) je zagledal naslov Glasbena križpotja/Musical Crossroads s podnaslovom Med evropskim jazzom in orientalskimi glasbenimi izročili/Between European Jazz and Oriental Musical Traditions. Delo je izšlo v seriji Orpheus novus 04 v zasedbi Jazz oud Quarteta, ansambla Nova Schola Labacaensis. Glavna protagonista le-te sta Lado Jakša, ki igra na saksofon, klarinet, klavir, klaviature, kalimbo in daf in Boris Šinigoj, ki je obenem umetniški vodja tega projekta. Igra pa še na oud, t. j. arabsko lutnjo. Obema glavnima protagonistoma pa se iz ansambla NSL pridružujeta še Tomaž Šinigoj z violino in Miha Šinigoj z violončelom in kontrabasom. Kot gost vse te četverice pa je Žiga Kroflič z električno kitaro. Vseh deset predstavljenih skladb, komadov (Most Galata, Selitev vijolic, Tadž Mahal, Gostosevci, Ti si moje oči, Rdeča palača, Egipčanka I in II, Sufijski ples in Sefardsko potovanje) je bilo posnetih v dvorani Glasbene šole Ljubljana Vič-Rudnik (januar-februar, 2023), na plošči (in digitalnem albumu) pa je posnetih za dobrih 72 min. glasbe. Glasbena producenta albuma in plošče sta Ž. Kroflič in B. Šinigoj, snemanje in zvočno obdelavo posnetkov pa je opravil Ž. Kroflič. B. Šinigoj je prispeval tudi komentar, lektorica le-tega pa sta bili Breda Sivec in Nina Šinigoj. Oblikovanje je prispeval Lucijan Bratuš, fotografije pa Simão Bessa. Založnik je Deminox, d.o.o., delo pa je opravila SILVECO, d.o.o. Plošče so (v fizični obliki) izšle v nakladi 250 kosov. Ta del promovira boris.sinigoj@guest.arnes.si.
Mejno glasbeno področje med jazzom in različnimi orientalskimi barvami in interpretacijami – med njimi je veliko improvizacije – pa tudi tako zveni: kot neke vrste kompilacija ali sucus enega in drugega. V vseh desetih skladbah je slišati obilo solističnih vložkov in pasusov, mnogo bolj poudarjenih v orientalskem duhu. Jazz je neke vrste zunanji in formlani okvir vse celote. Plošča oz. digitalni album izzveni veliko bolj folklorno kot pa jazzovsko. Sound njene celote je tudi zaradi generalne orientacije, ki se skriva pod “glasbenimi križpotji,” tak: orientalski, vzhodnjaški, kar vse pa mu seveda omogoča vsa navedena inštrumentacija. Kajti album & plošča izzvenita tradicionalno v “etno-soundu.”
Jazz Oud Quartet se je tako smelo podal v odkrivanje novih glasbenih križpotij, kjer se v igrivih jazz-etno-crossower improvizacijah srečujejo zvoki (koncertnega) klavirja z arhaičnim zvenom arabske lutnje, otožnost klarineta z violinskimi trilčki, predirnost saksofona s pojočim vibratom violončela, sintetizirani zvoki električne klaviature s pizzicatom kontrabasa, ritmičnost afriške kalimbe in perzijskega dafa z odmevom električne kitare. Kakor v zgodbah iz Tisoč in ene noči1se tako v zaporedju desetih glasbenih pripovedi srečujemo z modalnostjo otomanskega, iranskega, indijskega, arabskega, grškega in sefardskega izročila (B. Šinigoj). Pa naj še kdo reče, da tale svet in ne le glasba, ni kozmopolitski, svetovljanski?
V seriji diskografije NSL pa so, poleg že omenjene, doslej izšle še: Boris Šinigoj, lutnje (2005), Kjer Vzhod sreča Zahod (2017) in Radost glasbe (2022). Vse pa so odslej dostopne tudi na elektronskih nosilcih-kot digitalin albumi na že omenjeni in prenovljeni strani ansambla (do 3-krat brezplačno) NSL. Med zadnjimi je tudi tista, ki B. Šinigoja prikaže kot virtuoza na lutnji (2023). Ne na eni, pač pa na kar petih njenih različkih: arabski, renesančni, baročni, arhilutnji in chitaroneju. Tudi repertoar vseh 29 odigranih del je temu primeren. Prva različica plošče je izšla pri KUD Logos kot Orpheus novus 01. Zdaj pa še kot že rečeno, v še eni od najsodobnejših digitalnuih tehnologij.
1 Tisoč in ena noč je zbirka bližnjevzhodnih ljudskih pravljic, zbranih v arabskem jeziku med islamsko zlato dobo. V angleščini je pogosto znana kot Arabian Nights, od prve izdaje v angleškem jeziku, ki je ime prevedla v The Arabian Nights’ Entertainment (v. Wikipedija).
