Dallas, 2023

Piše: Matej Krajnc

Well, well. Če so Let 3 do pričujoče plošče zgolj tipali teren (pa niso), so na Jedini udarili “full throttle”, tako vizualno kot tudi sicer. Z izjemo letošnje ekshibicije z naslovom Mama ŠČ! je tole najbrž še vedno najbolj razvpita izdaja zasedbe, tokrat v popolni obliki tudi na vinilu. Morda se boste spomnili t. i. milleniuma, točneje leta 2000, ko so Let 3 dvignili marsikatero obrv z ovcami in nakurčniki. Dali so se postreliti sredi trga Bana Jelačića, plošča je izšla v enem izvodu (treh različic), nato tudi “uradno”, a šele zdaj imamo pred seboj kompletno zgodbo, vse pesmi na enem mestu, kurci in ovce pa so tudi tam, kjer morajo biti.

Brezkompromisna je bila tudi vsebina plošče – Let 3 so s svojim pravovernim trdorockerskim nažigavanjem in parodiranjem različnih zvrsti, med drugim jugo narodne muzike in popevke, pravzaprav pretuhtavali pulz estrade in jo na novo definirali: leta 2000 digitalija še ni prevzela oblasti nad analognim in nosilci zvoka so se še prodajali v sorazmerno visokih številkah, čeprav se je upad že začel. Let 3 so se do 2000 dodobra uveljavili kot svež veter na sprva alter, potem pa tudi mainstreamovski sceni; albuma Two Dogs Fuckin‘ in El Desperado sta že bila kultna, Živi kurac je leta 1996 tudi vzbudil precej pozornosti, prazna plošča Nečuveno leta 1997 tudi. In ko smo že pri tipanju: album Jedina je s svojo vsebino izjemno učinkovita kronika debilizma … mentalitete, ki je danes žal postala družbeno sprejemljiva. Čeprav leta 2000 še ni bilo pametnih naprav in norij, povezanih z njimi, pa pameti tudi ni bilo več kaj dosti. Balkanske vojne še zdaleč niso bile pozabljene, bivši bratski narodi smo silili v Evropo in NATO, kot da je to rešitev za naše betice, družba pa je bila v tranziciji, razumljivi, a hkrati povsem napačno zastavljeni. Katoliška cerkev je tako pri nas kot na Hrvaškem prevzela politične iniciative in si začela izplačevati dividende za desetletja, ko je bila tam, kjer bi po vseh pravilih morala biti še vedno: stran od politike in države. A to je glede na zgodovino in njene lekcije seveda slaba šala; ljudje smo pač neumni, ne ločujemo vere od institucije, demokracije ne prepoznamo in ne spoštujemo, četudi bi nam jo narisala Jelka Reichman … Siti partijskih igric smo začeli kot nove heroje uvažati potomce legitimnih poražencev 2. svetovne vojne, pojavljati so se začela vprašanja o istospolnih, svoboda govora, pridobljena v postopkih bližanja demokraciji, se je začela spreminjati v nekultivirano pljuvanje in osebna obračunavanja. Lažni patriotizem in pocukranost sta postala uradna aksioma za družbeno sprejemljivost. Zahod je potrkal na vrta in vstopil brez sramu. O vsem tem govorijo in igrajo tudi Let 3, že v uvodni pesmi Viola, pa PNNK, Drama, Profesor Jakov, Artemida, Radio Isus, Agape … Vse to so izjemno dragoceni koščki v mozaiku moralno-etičnega nazadovanja v luči prihoda demokracije, proti kateri so, zdaj to vemo, partijske igrice bile videti kot nedolžen kozaklamf.

Na Jedini pa srečamo tudi dve različici priljubljene popevke Maček v žaklju, ki jo je Privšek leta 1969 napisal za Bele vrane. Let 3 so naredili svojo različico Tazi-Tazi, kjer ne ošvrknejo zgolj mačizma in struktur ljubezenskih (narodnjaških) popevk, temveč še marsikaj drugega. Tu pa je tudi slovenska različica, kjer slišimo med drugim Tinkaro Kovač; ta je leta 2000 že veljala za eno najvidnejših mladih pop umetnic pri nas. Izlet v Slovenijo? Parodija na popevko? Kurac od ovce? Prav na smeh mi gre, ko spet poslušam obe izvedbi. A sta imenitni, ni kaj, s kombinacijo šumadijskega narodnjaštva in skaja.

Nova izdaja na vinilu je narejena z velikim spoštovanjem do glasbe, zasedbe in medija; na notranjih ovitkih so vsa besedila in precej vizualij, ki sledijo konceptu plošče, ni pa fotografije z izvirnika (LP so na novo konceptualizirali in v ta namen porabili serijo fotk Rina Gropuzza, ki na izvirniku niso v ospredju, saj naj bi izvirni koncept narekoval ženski lik na ovitku, zdaj ob integralnem ponatisu pa se je ponudila priložnost, da slavni domala nagci pridejo v ospredje) in besedilo pesmi Vjeran pas, ki je ni na plošči, se je nekako dodalo med druge. Najbrž z namenom. Tiči, ki jih je na plošči obilo, vidimo pa tudi druge anatomske podrobnosti, so danes spet neskončno cajtgajstovski, tisti voajerizem na insertu druge plošče pa tudi: ob vseh gibanjih in zavedanjih osnovnih človeških pravic, kjer so Let 3 bili v prvih vrstah, smo pridobili neke vrste enakost za poprej marginalizirane skupine, izgubili pa osnovno vrednoto vljudnosti, potrpežljivosti in splošne tolerance pri vsakdanjih rečeh. Zato komadi in podobe še kako držijo in Jedina je danes morda celo aktualnejša kot svoje dni.