EMI, 2024

Piše: Matej Krajnc

Dolgo smo jo čakali … kar najdaljši “odmor”, kar si jih je mojster iz Glasgowa vzel med solo ploščami. Vmes je počel marsikaj: bil na turneji, pisal, urejal svoj solistični opus in ga priobčil v obliki dveh obsežnih zbirk, pa še Dire Straitse je na podoben način spravil pod streho. A pristaši njegovega dela smo bili navajeni, da nov album pride na dve leti, kvečjemu tri … a Down The Road Wherever je izšel leta 2018, danes pa njegov studijski naslednik, One Deep River. Dvanajst novih pesmi, nekaj malega pa je že spustil v javnost pred izidom, denimo pesem Ahead Of The Game.

Kaj najprej ugotovi kupec? Da je plošča draga – dvojni LP stane med 40-50 evrov, dvojni CD približno 22 … na njem dobite še pet dodatnih pesmi, kar Knopfler rad počne. Med temi se radi najdejo biserčki, za katere je škoda, da jih ni na izvirniku, a odločitev je Knopflerjeva in tako pač to je. Avtor, ki je svojčas na plošče uvrščal med pet do devet pesmi, je zdaj velikodušen, med dvanajst in sedemnajst. To se je začelo že s poslednjim studijskim albumom Straitsov, ki bi ga zlahka malce prečistil, pri solističnem delu pa je kakovost tudi pri večji količini gradiva presenetljivo konsistentna, solo Knopfler ne piše “fillerjev”, vsaka pesem je na svojem mestu. Tu je stara ekipa z Bennettom, Fletcherjem in drugimi fanti, tu je tudi njegov značilni keltski zvok, pomešan s countryjem, ampak tisti, ki raziskujete, veste, da vse to ni daleč stran: irski priseljenci z goslimi, kitare —> country, Knopfler pa doda piščali in podobne reči, ki barvajo vzdušje. Izvrsten storyteller je tudi neprizanesljiv komentator, a na svoj neideološki način, da poslušalca reči zgrabijo drugače. Black Tie Jobs, Tunnel 13. Kar nekaj je tudi drugega dejanskega stanja: intime, minljivosti … Knopfler je učinkovit pisec ljubezenskih pesmi in situacijskih mini romanov, ki jih zapakira v svoj zvok. Jemlje iz svojih angleških korenin in iz njemu ljubih ameriških. Humor ni nikoli daleč stran, čeprav je muzika melanholična, umirjena … Značilnost nove plošče je med drugim tudi svojstven zvok bobnov v nekaterih pesmih, denimo v že omenjeni Ahead Of The Game. Podpisanega poslušalca pa je avtorsko pritegnil zaključni trojček: Before My Train Comes, This One’s Not Going To End Well in naslovna. Knopfler ima POV, kot zdaj pravijo na Instagramu in TikToku. Stališča o minevanju Knopfler zavije v zgodbe, a vlak kljub temu drvi in letniki 1949 so zdaj že na polovici sedemdesetih. Včasih to ni bil več čas za rokenrol. Zdaj je drugače.

Tole se bo najbrž kljub vsemu dobro končalo – muza še dela na polno.