Nevenka Miklič Perne

Če tiha voda ruši bregove, bo Nevenkina poezija prepolovila svet. Tiha in brezskrbna kot roža čaka na travniku, če jo bo kdo blagovolil opaziti, popolnoma gotova, da je potem nihče več ne spravi iz srca.

Kje so travniki mojega otroštva?

Vsak ima travnike svojega otroštva.

Nekateri so bolj zeleni kot drugi,

nekateri sploh niso travniki,

ampak so mogoče pašniki ali

gozdovi.

Tudi otroci v mestih

imajo travnike,

travniki so njihove odprte misli,

njihovo neskončno razumevanje.